Dobrih 61.000 evrov odškodnine je zahteval možakar, ki je promoviral testenine v enem od ljubljanskih trgovskih centrov – tamkajšnji delavci naj bi ga namreč zastrahovali, sramotili, žalili in poniževali. In vse to zato, ker je med delom zaradi bolezni nosil zatemnjena očala. Zatrjeval je, da so ga šikanirali in da ima zaradi tega hude posledice. A sodišče je njegovo tožbo zavrnilo, kajti zgodba ni bila tako enostavna.
Tožnik je zbolel za konjunktivitisom, vnetjem oči, tako da ni šlo drugače, kot da se je tistega junijskega jutra v trgovini prikazal s temnimi očali. Že na recepciji naj bi se mu posmehovali, enako naj bi reagirali tudi varnostniki, ki so ga najprej opozorili, naj jih sname, nato pa so ga celo fizično odstranili iz poslovnih prostorov. Ob tem je utrpel duševne bolečine, porušilo se mu je psihofizično ravnovesje, ima zdravstvene težave, ponoči ne spi, vsiljujejo pa se mu tudi negativne misli, je zapisal v tožbi. Zahteval je 15.000 evrov za pretrpljen strah, 25 tisočakov za duševne bolečine in še 21.300 evrov na račun nepremoženjske škode. Po njegovih besedah je z degustacijami zaslužil 100 evrov na dan, a za neljubi dogodek so izvedeli tudi drugi delodajalci, tako da ni dobil nobenega dela več.
Morda – če bi šlo za kremo za sončenje
Toženo podjetje je očitke zavrnilo. Vodja varnosti ga je res opozoril, da nošenje sončnih očal med degustacijo ni primerno, ni pa bilo nobenega šikaniranja, so odgovorili. Kot so opozorili, so takšna očala zaposlenim v trgovini prepovedana, med kuhanjem znajo biti tudi nevarna. Od tožnika so torej zahtevali enako kot od vseh drugih zaposlenih, ni šlo torej za diskriminatorne zahteve. V odgovoru na tožbo so še dodali, da jih je tožnik pozneje še dvakrat nadlegoval. Dobre štiri mesece pozneje se je (z drugo barvo las) pojavil na službenem vhodu in razložil, da je predstavnik nekega podjetja, nato pa v trgovini začel fotografirati. Drugič je telefoniral asistentki direktorja in se predstavil kot uslužbenec zavarovalnice. Zahteval je razgovor z direktorjem, pri čemer je bil močno vsiljiv in nesramen, so zatrdili.
Sodišče je ugotovilo, da sploh ni imel pogodbe s trgovino za degustiranje, ampak se je le ustno dogovoril s prijateljem (ki jo je imel), da ga bo nadomeščal. Zakaj nosi sončna očala, ni nikomur razložil, iz trgovine pa ga v resnici niso odstranili na silo. Podjetje, katerega izdelke je promoviral, o tem, da bo tisti dan opravljal to delo, sploh ni bilo obveščeno – in po njihovem posredovanju je potem sam pospravil pult in odšel. Kot se je izkazalo, v pravilih trgovine sicer ni eksplicitno navedeno, da je uporaba sončnih ali temnih očal prepovedana. A po oceni sodišča je povsem jasno, da je na tak način težko vzpostavi stik s strankami; če bi šlo za promocijo na primer krem za sončenje, bi bilo to morda še primerno. Tako pa je kuhal, kar je s takšnimi očali še težje, s kuho pa se je njegovo zdravstveno stanje lahko le še slabšalo.
Invalidnost in kamere
Po oceni sodišča torej podjetje ni naredilo nič narobe. Opozarjanja na običajna poslovna pravila in manire ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, šlo je za pravilno ravnanje v skladu z občečloveškimi pravili in običaji, piše v sodbi. In tudi, da je promoviranje proizvoda s temnimi očali v notranjosti trgovine z umetno svetlobo, ko ima promotor stalen stik s potrošniki, nenavadno, ob uporabi kuhinjskega orodja pa celo nevarno.
Tožnik, nezadovoljen s takšno odločitvijo, se je pritožil na višje sodišče. Med drugim, ker je prvostopenjsko za konjunktivitis samo ocenilo, da ne pomeni invalidnosti, po njegovem mnenju pa bi moralo vprašati medicinskega izvedenca. Pa tudi zato, ker je zahteval pregled posnetka videokamere v trgovini, pa mu niso ugodili, češ da ne obstaja več. V pritožbi je še navedel, da so ga v trgovini primerjali s slepim pevcem Rayem Charlesom in ga s tem povsem oropali človeškega dostojanstva. Sodišča ni prepričal. Glede slavnega pevca, na primer, so mu odgovorili, da tega prej sploh ni omenjal, a da tudi sicer primerjava objektivno ni žaljiva. Kljub temu tožnik ni odnehal, po pravico se je obrnil še na vrhovno sodišče. A tudi tam naletel na gluha ušesa.
