Koroški deželni glavar Peter Kaiser in zunanji minister Karl Erjavec včeraj v Ljubljani nista našla rešitve za zagato, ki je nastala v osnutku nove ustave na avstrijskem Koroškem s formulacijo uradnega deželnega jezika. Zunaj pristojnosti Kaiserja je bilo, da bi v Ljubljani z zunanjim ministrom dorekel katero od možnosti, ki ju predlagajo v slovenskih manjšinskih organizacijah: ali črtanje celotnega dela, v katerem je omenjen uradni deželni jezik, ali pa zapis, da na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti za deželni jezik veljala tudi slovenščina.

Tako sta se sogovornika ob razumevanju skrbi slovenske narodne skupnosti lahko strinjala le o tem, da je treba rešitev še naprej iskati v parlamentarnem postopku na deželni ravni s konstruktivno politično razpravo. »Samo tako bo mogoče najti konstruktivno rešitev, ki bo odražala legitimna pričakovanja slovenske narodne skupnosti in hkrati omogočila politični konsenz na avstrijskem Koroškem,« so sporočili iz zunanjega ministrstva. Dodali so, da sta Erjavec in Kaiser podprla prizadevanja za priznanje kulturne in jezikovne raznolikosti na avstrijskem Koroškem, ki izhaja iz zgodovinske prisotnosti Slovencev na tem območju.

Notranjepolitični očitki ob Kaiserjevem obisku

Že samo dejstvo, da se je Kaiser odpravil na pogovore v Ljubljano, je pri opozicijskih svobodnjakih (FPÖ) povzročilo pravi vihar. Deželni vodja stranke Gernot Darmann je menil, da Kaiser napačno razume svoje pristojnosti, če se odpravlja v Ljubljano, da bo poročal zunanjemu ministru in sprejemal ukaze za spremembe ustave. Enake vatle, kot jih je očital Kaiserju, je uporabil tudi sam. Predlagal je namreč, da bi Kaiser v Sloveniji moral doseči osnovne standarde za nemško manjšino in zaprtje jedrske elektrarne Krško.

Hkrati je bil Kaiser deležen tudi očitkov stranke Team Kärnten, ki mu je zaradi njegovega kupčkanja pri omenjanju nemščine v ustavi očitala »odpiranje pandorine skrinjice, ki pa se je zdaj ne da več zapreti, ker prihaja do zahtev koroških Slovencev«. Da se notranjepolitično ozračje v obeh državah pregreva, je bilo razvidno tudi iz sporočila za javnost, ki sta ga po pogovorih uskladila Erjavec in Kaiser. V njem poudarjata, »da je treba narediti vse, da bi se izognili škodi, ki bi lahko nastala za Avstrijo, avstrijsko Koroško, Slovenijo in celotno prebivalstvo na avstrijskem Koroškem, katerega del je seveda tudi slovenska narodna skupnost.«

Sestanek Erjavca in Kaiserja je sledil sestanku zunanjega ministra s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, po katerem so si ti želeli z deželnimi oblastmi doseči dogovor o omembi slovenskega jezika v ustavi. Predlagali so dvoje možnosti: ali bi črtali celoten del o uradnem deželnem jeziku ali pa bi na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti za deželni jezik veljala tudi slovenščina.

Boljši položaj slovenske manjšine

Do zapleta je prišlo, ker se v osnutku nove deželne ustave na avstrijskem Koroškem kot uradni deželni jezik omenja zgolj nemščina, pa čeprav je za slovensko manjšino novi osnutek ustave bistveno boljši od obstoječe. Prvič po letu 1918 bo v deželni ustavi spet izrecno omenjena slovenska narodna skupnost. Slovenski jezik kot uradni jezik sicer v obstoječi deželni ustavi prav tako ni omenjen. Pravica do uporabe slovenskega jezika je slovenski manjšini dana z zvezno ustavo in določena v drugih zakonih.

Kot ugotavljajo v manjšinskih organizacijah, se je položaj slovenske manjšine v zadnjih letih izboljševal, to pa sta včeraj na pogovorih potrdila tudi Erjavec in Kaiser. »Prva jasna in nesporna omemba slovenske narodne skupnosti v koroški deželni ustavi je zaradi tega tudi zgodovinski korak k sobivanju med slovensko in nemško govorečimi prebivalkami in prebivalci avstrijske Koroške. Pomembno je, da prvo omembo slovenske narodne skupnosti ohranimo v središču pozornosti.« V preteklih dneh so z obeh strani meje prihajale pomirjujoče napovedi, da bo kompromis s »semantičnimi pojasnili« ali popravki mogoče še doseči v času sprejemanja ustave.

Vprašanje slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem sploh ni bilo razlog za spremembo ustave. Ta se spreminja predvsem zaradi odprave proporcionalnega sistema delitve oblasti. Zdaj sporni novi peti člen osnutka koroške deželne ustave je bil plod pritiskov narodnostni manjšini nenaklonjenih organizacij in kompromisnega koalicijskega kupčkanja. Čeprav so v ljudski stranki sprva predlagali besedilo, da »skrb dežele v enaki meri velja nemško in slovensko govorečim prebivalcem«, so zaradi pritiskov slovenski manjšini nenaklonjenih organizacij in svobodnjakov pozneje takšen predlog umaknili. Deželni glavar Kaiser pa je zaradi želje po zadostni podpori temeljnim spremembam deželne ustave to določilo nekako kompromisno preoblikoval v zdaj sporni člen.