Slovenskim medijem lahko samo rečem, da ni potrebe po paniki, je včeraj ob robu sestanka s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem v Ljubljani med drugim izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem Marjan Sturm: »Slovenski jezik je urejen z zvezno ustavo in dežela Koroška tega ne more spreminjati.« Po omenjenem sestanku, na katerem so bili poleg Sturma tudi Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev, odvetnik Rudi Vouk in še nekateri drugi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, optimističnih izjav ni manjkalo. Tudi minister Erjavec je po sestanku menil, da zapleta v zvezi z opredelitvijo nemščine kot deželnega jezika ne bo težko rešiti.
Po vznemirjenju, ki je ob osnutku nove koroške deželne ustave zadnjih deset dni zavladalo v Sloveniji, je bilo to vsaj malce nepričakovano. Besede predstavnikov koroških Slovencev pa so včeraj v Ljubljani zvenele skoraj že kot prošnja, naj slovenska politika in mediji ne skočijo vselej na prvo žogo, ki jo onstran Karavank vržejo v zrak bodisi nemškonacionalistični krogi bodisi iskalci političnih točk, kakršna je bila v konkretnem primeru koroška ljudska stranka.
»Semantična pojasnila«
Pomirjevalni ton po včerajšnjem sestanku je verjetno tudi posledica določenih zagotovil, ki jih je Sturmu, Sadovniku in drugim med nedeljskim sestankom dal koroški deželni glavar, socialdemokrat Peter Kaiser. Odbor za pravosodje in ustavo koroškega deželnega zbora naj bi tako še pred začetkom razprave o osnutku glede na skupno sporočilo po sestanku z glavarjem pripravil »semantična pojasnila«, neuradno pa je bilo mogoče slišati tudi, da bi lahko prišlo do nekaterih sprememb osnutka.
Sporen je zlasti njegov 5. člen, ki opredeljuje nemščino kot deželni jezik, »pa tudi kot jezik zakonodaje in – upoštevaje jezikovnim manjšinam z zveznim zakonom zagotovljene pravice – jezik upravnega postopka«. Nemščina kot deželni jezik doslej v koroški ustavi ni bila opredeljena, je pa v veljavnem 5. členu ustave opredeljena kot jezik zakonodaje in upravnega postopka. V ustavi Gradiščanske, ki je na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe, evropskih konvencij, zvezne ustave in zakonov dolžna enako zaščititi manjšinske pravice (gradiščanskih Hrvatov) kot Koroška, opredelitev nemščine kot deželnega jezika velja že dolgo.
Ustavni pravnik in nekdanji predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich glede tega pravi, da deželni jezik določata prav in zgolj jezik zakonodaje in postopka. Po tej razlagi je nemščina kot deželni jezik implicitno – torej drugače kot v gradiščanski ustavi – opredeljena že v veljavni koroški ustavi. Za osnutek, ki pravi »deželni jezik, pa tudi …«, pa Adamovich meni, da je tehnično nerodno napisan in pravno dvoumen ter bi ga bilo treba popraviti.
Slabo preverjene navedbe
Slovenščina na drugi strani v sedanji koroški ustavi ni omenjena, čeprav je bilo zadnje dni velikokrat mogoče slišati, da jo iz nje z osnutkom nove ustave »brišejo«. Slednje ne le v medijih, ki jih je včeraj omenil Sturm, pač pa tudi od slovenskih politikov. Ko gre za opozicijo, je to po svoje seveda razumljivo, vendar je glede na svoje objave na družbenih omrežjih in izjave tudi predsednik vlade Miro Cerar prejšnje dni očitno podlegel slabo preverjenim navedbam. Na twitterju je, denimo, da je »predlog, da se kot uradni deželni jezik Koroške v novi deželni ustavi navede zgolj nemški jezik, nedopusten,« poleg tega pa je izjavil, da se mora »slovenščina kot uradni jezik ohraniti«. S stališča mednarodnih pogodb in avstrijske zvezne zakonodaje je opredelitev nemščine kot edinega uradnega jezika, upoštevaje gradiščanski primer, očitno dopustna, ohranjanja slovenščine kot uradnega jezika pa že sedanja koroška ustava ne zagotavlja.
A je tudi ne more »brisati«, saj slovenščino kot uradni jezik na Koroškem zagotavljajo zvezna ustava in zakoni. Bi pa bilo resda z vpisom slovenščine v najvišji deželni pravni akt mogoče za vselej onemogočiti politična ribarjenja v kalnem na obeh straneh meje. Temu je bil očitno namenjen prvotni in nato spremenjeni osnutek 7. člena z določbo, da »skrb dežele v enaki meri velja nemško in slovensko govorečim prebivalcem«. V zdajšnjem osnutku se je omemba slovenske narodnostne skupnosti preselila alinejo višje v istem členu in se glasi, da je »dežela Koroška v skladu z 8. členom zvezne ustave zavezana svoji tradiciji jezikovne in kulturne raznovrstnosti, kakršna se na Koroškem izraža v njeni slovenski narodnostni skupnosti«, skrb dežele pa naj bi veljala »vsem prebivalcem Koroške enako«.
Po včerajšnjem obisku predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti naj bi danes ministru Erjavcu željo po oboje- oziroma tristransko sprejemljivem dogovoru v Ljubljani izrazil tudi koroški deželni glavar Kaiser. Ta je za vsestransko sprejemljiv kompromis zelo zavzet iz povsem pragmatičnih političnih razlogov, saj se zaveda, da pred naslednjimi volitvami morebitno naraščanje napetosti med narodnostnima skupnostima v deželi socialnim demokratom ne bo koristilo, poleg tega pa bi na vsak način rad videl novo ustavo pod streho zaradi njenega bistva: odprave proporcionalnega sistema delitve oblasti.
