Še enkrat se je izkazalo, da so olimpijske igre za organizatorje nočna mora. Pol leta po koncu olimpijade v Riu organizatorji bankam dolgujejo še 40 milijonov dolarjev neplačanih kreditov, toda večina olimpijskih objektov je zapuščena in že propada. In to kljub napovedim, da bodo vse uporabili v dobrobit meščanov. Do sedaj pa je edino, kar so prebivalci Ria pridobili zaradi olimpijskih iger, prenovljen javni prevoz, ki je tudi edina investicija, ki še funkcionira.
Najbolj v nebo vpijoča zapuščina olimpijade je stadion Maracana, zgodovinska ikona brazilskega nogometa, ki so ga sicer prenovili za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014, uporabili pa so ga tudi na olimpijskih igrah. Ko se je končala zaključna slovesnost paraolimpijskih iger, je bilo konec tudi razcveta tega stadiona. Januarja je podjetje za distribucijo električne energije stadionu zaradi neplačanih računov izključilo elektriko.
Stadion Maracana tarča ropov
Stadion so tudi večkrat oropali. Odnesli so deset odstotkov od 78.000 sedežev, celo bakrene črke imena stadiona in žice za elektriko. Za nameček so nevzdrževano zelenico do konca razrili deževniki in krti. Velik problem stadiona je tudi to, da se glavni lastniki ne morejo dogovoriti, kdo ga bo upravljal. Zato je eden od lastnikov, konzorcij Obrecht, svoj delež želel podariti zvezni državi Rio de Janeiro, da bi se rešil nadležnega upravljanja.
Tudi drugim velikim olimpijskim objektom se želijo upravljalci odreči. Teniška igrišča in velodrom so zasebni lastniki že predali v last federalni vladi, ker jim ni uspelo najti zasebnih investitorjev, ki bi jih zanimala uporaba olimpijskih objektov. Olimpijski park Deodoro je kljub temu, da so pred igrami zatrjevali, da bo to največja pridobitev za meščane, saj bo spremenjen v javni park z rekreativnimi površinami, zaprt, ker je podjetju, ki ga je upravljalo, konec lanskega leta potekla pogodba, ki je ne želi podaljšati, prav tako ni nikogar, ki bi ga prevzel. Podobno je tudi z bazeni, ki so jih pred igrami obljubljali meščanom, sedaj pa so zaprti, voda v ogrevalnem bazenu se je spremenila v blatno mlakužo. Dvajset milijonov dolarjev vredno golfišče sameva, delavci so po poročanju revije Golf World že več mesecev brez plač.
Številni zapuščeni objekti olimpijskih mest
Nič kaj dobro ne kaže niti olimpijski vasi, ki so jo že med igrami mnogi opisovali kot slabo zgrajena bivališča. Po igrah so menili, da bodo stanovanja v vasi prodali, a zanje po poročanju Guardiana ni velikega zanimanja, saj so predraga. Zato je župan Ria z bankami dosegel dogovor, da za nakup stanovanj v olimpijski vasi omogočijo posojila z nizko obrestno mero. Odločili so se tudi, da bodo stanovanja ponudili v nakup vojski in mornarici.
Rio je torej le še eno izmed olimpijskih mest, v katerih propadajo grandiozni športni objekti. Nedaleč od nas se to dogaja v Sarajevu, a gostitelj zimskih olimpijskih iger 1984 ima za to vsaj opravičilo v desetletju vojne. V Atlanti so stadion poletne olimpijade 1996 raje, kot da bi gledali njegov zanesljivi propad, že leto po igrah porušili in uredili 4000 parkirnih prostorov. Olimpijski objekti propadajo tudi v Pekingu, kjer na čase njihove slave spominjajo le še znaki olimpijskih iger, ogromne parkirne površine pred stadioni pa uporabljajo za poligone varne vožnje.
Večina pekinških objektov je zaprta za javnost in prepuščena propadu. Podobno kot v Riu so tudi v Atenah načrtovali, da bodo olimpijsko vas spremenili v stanovanja, in še pred igrami se je tisoče družin prijavilo za nakup stanovanja v vasi. Recesija je storila svoje in olimpijska vas sameva ter propada, preostale objekte prerašča trava, v bazenih pa domujejo žabe.
