Izredna seja državnega zbora o težavah napotenih delavcev na opravljanje čezmejnih storitev v Avstriji je izzvenela enotno v opozorilih, da novi pogoji opravljanja storitev močno omejujejo poslovne priložnosti slovenskih podjetij v Avstriji. Prihajala so z vseh strani, razen iz Združene levice. Poslanci predlagateljev izredne seje iz SDS in NSi so v svojih razpravah poudarjali, da so ukrepi Avstrije nesorazmerni in niso v skladu s prostim pretokom storitev v EU. Kritični glasovi do ukrepov vlade ob sprejemanju nove avstrijske zakonodaje so se slišali tudi iz koalicijskih vrst.
Predlaganih sklepov seje niso potrdili le v ZL, kjer so opozorili na prekarnost dela med slovenskimi avtoprevozniki. Zato so pripravili novelo zakona o cestnem prometu, v kateri predlagajo, da morajo biti vsi prevozniki zaposleni za določen ali nedoločen čas. V zakon so po avstrijskem zgledu vnesli tudi določilo, da imajo vozniki vedno pri sebi pogodbo o zaposlitvi in potrdila o plačilu plač in prispevkov za zadnje tri mesece. Na obrtno-gospodarski zbornici predlogu ZL nasprotujejo. Violeta Tomič iz ZL je menila, da so inšpekcije v sosednji Avstriji večji porok za spoštovanje pravic delavcev kot slovenske inšpekcijske službe.
Avstrijci po kaznih na prvem mestu
Avstrijske statistike kršenja delovne zakonodaje sicer kažejo, da slovenski podjetniki in obrtniki niso glavni kršitelji zakonskih pravil, po katerih je treba delavce, ki opravljajo storitve na avstrijskem ozemlju, plačevati v skladu s kolektivnimi pogodbami posameznih panog. Od maja 2011, odkar zakonodaja velja, nova protidampinška zakonodaja pa je prevzela večino zakonskih določil, so pravnomočno izrekli kazni v 1126 primerih. Zanimiv je podatek, da so bile te izrečene kazni skorajda enakomerno porazdeljene med avstrijske (560 kazni) in tuje delodajalce (566 kazni).
Podatki o izrečenih kaznih zaradi premajhnega plačila po nacionalnosti delodajalcev sicer kažejo, da za prvouvrščenimi Avstrijci sledijo Madžari, nato Slovenci, zatem pa Slovaki, Čehi in Nemci… »Zakon se je osredotočal na podplačane delavce,« razlaga Sascha Obrecht, strokovni sodelavec v kabinetu avstrijskega ministrstva za delo, socialo in zaščito potrošnikov. Na vprašanje, ali so bila avstrijska podjetja oglobljena zato, ker so najemala cenejšo delovno silo iz tujine, Obrecht odgovarja, da takšne statistike ne vodijo. Zanima jih le, ali delodajalec izpolnjuje zakonske obveznosti plačil delavcem v skladu s kolektivnimi pogodbami.
Največ kazni ni izrečenih ob meji s Slovenijo
Čeprav v Sloveniji obstaja vtis, da so inšpekcijski nadzori in kazni v Avstriji usmerjeni predvsem zoper tuje delavce, avstrijske statistike te domneve ne podkrepijo. Največ kazni glede premajhnih plačil delavcem je namreč bilo izrečenih v Spodnji Avstriji (294 primerov) in na območju Dunaja (245 primerov). Šele na tretjem mestu je Štajerska s 186 izrečenimi kazni, Gradiščanska in Koroška pa sta s 64 in 55 izrečenimi kazni na sedmem in osmem mestu lestvice. Skupaj je bilo na Slovenijo meječih območjih izrečenih torej nekoliko več kazni kot na Spodnjem Avstrijskem, ob čemer pa iz statistik ni razvidno, ali so na slovenskem mejnem območju vse kazni zaradi premalo plačanih plač izrekli slovenskim podjetjem oziroma obrtnikom. Največ primerov izrečenih kazni zaradi premalo plačanih plač je bilo sicer izrečenih v gradbeništvu (297 primerov), trgovini na drobno, gastronomiji. Na področju avtoprevozništva je bilo zaradi premalo plačanih plač v petih letih in pol izrečenih le 40 kazni.
