V državnem zboru bo danes na pobudo SDS in NSi potekala izredna seja o težavah slovenskih podjetji in obrtnikov pri opravljanju čezmejnih storitev v Avstriji. Ti morajo zaradi zaostrene avstrijske socialne in plačne protidampinške zakonodaje od 1. januarja slediti številnim novim birokratskim podrobnostim prijavljanja delavcev in ustrezne dokumentacije. Če se teh določil ne držijo, jim grozijo nesorazmerno velike kazni. Prizadetih je okoli 18.000 avtoprevoznikov in okoli 2000 drugih podjetnikov in obrtnikov (predvsem gradbincev), ki s svojimi storitvami redno ali občasno nastopajo v Avstriji. Slovenske politične stranke so si tokrat precej enotne, da avstrijska zakonodaja otežuje delo slovenskih podjetij in obrtnikov v Avstriji.
Različna mnenja o avstrijski zakonodaji
Predlagatelji današnje izredne seje državnega zbora sicer vladi očitajo, da za zaščito slovenskih interesov doslej ni storila dovolj. Poslanca Franc Breznik (SDS) in Jožef Horvat (NSi) sta na seji odbora za družino, socialne zadeve in invalide novo avstrijsko politiko označila za protekcionizem in kršitev evropske zakonodaje. Slovenska vlada temu sicer ne pritrjuje. Ocenjuje namreč, da nov avstrijski zakon na zakonodajni ravni ne krši evropskega pravnega reda, saj ne diskriminira podjetij glede na njihov sedež, delavcev pa na njihovo državljanstvo. Prav tako vlada ocenjuje, da administrativni ukrepi, ki jih izvaja Avstrija, ne odstopajo bistveno od ukrepov, ki jih od izvajalcev storitev v Sloveniji s sedežem v tujini zahteva naša država. Arbitrarno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, izrekanje nesorazmerno visokih kazni in varščin pa bi lahko nakazovalo na diskriminatorno obravnavo slovenskih podjetij oziroma drugih ponudnikov storitev, še ocenjujejo v vladi. Med drugim se namreč dogaja, da v enem delu Avstrije predložena dokumentacija delavcev po pregledu inšpekcijskih služb ustreza zahtevanim kriterijev, v drugem delu pa ne. Kot je še opozoril Franc Stanonik, vodja sektorja storitev na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj, do poostrenega nadzora avstrijskih inšpekcijskih služb prihaja predvsem v predelih Avstrije, ki mejijo na Slovenijo. Zakaj, ni vedel povedati.
»V novi avstrijski zakonodaji je sporen del, ki obravnava avtoprevoznike kot napotene delavce, kar ni v skladu z direktivami EU. Po našem razumevanju gre pri avtoprevoznikih za občasno službeno pot z različnimi cilji, ne pa za napotitev na delo v tujino. Zato je pomembno, da se ta problem razreši tudi na evropskem nivoju,« menijo v SD. V DeSUS pa spominjajo na stališče odbora za evropska vprašanja, da bi bilo mednarodne prevoze v cestnem prometu potrebno izločiti s področja uporabe direktive. Tako v DeSUS kot v SD sicer ocenjujejo, da bi nova avstrijska zakonodaja lahko bila sporna, če bi njihovi nadzorni organi neenako obravnavali podjetja iz Slovenije in drugih držav.
Tožba kot zadnji ukrep
Če se razmere ne bodo v doglednem času izboljšale, poslanci odbora v priporočilih, ki jih bodo obravnavali na današnji izredni seji, vladi predlagajo, da proti Avstriji sproži postopek tožbe pred sodiščem EU. Ta možnost se že preučuje, je poslancem pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj Peter Pogačar. A pred dodatno internacionalizacijo vprašanja, bi želeli v vladi poiskati dvostranske rešitve z Avstrijo.
Možnost tožbe pred sodiščem EU namreč Slovenija razume kot zadnji možen ukrep, če poprej ne bo z Avstrijo možno doseči dogovora. Tako v vladi kot v opozicijskih strankah SDS in NSi se namreč zavedajo, da Avstrija predstavlja pomembnega trgovinskega partnerja Slovenije in največjega vlagatelja v naši državi.
