Koalicija Združena levica, kakršna je nastala pred zadnjimi državnozborskimi volitvami in na njih dobila šest poslanskih mest, je tako rekoč mrtva. Čeprav v vseh treh strankah in v četrti – civilnodružbeni skupini, ki sestavljajo koalicijo ZL, možnosti nadaljnjega sodelovanja ali celo združevanja javno sicer povsem ne izključujejo, pa v to nihče več ne verjame. Tako se vodstvi Iniciative za demokratični socializem (IDS) in TRS pripravljata na združitev v enotno stranko, v kateri pa Demokratične stranke dela (DSD) in četrte skupine ne vidijo. »Ti dve skupini že dve leti ne sodelujeta pri projektih ZL; še zlasti smo ju pogrešali v referendumski kampanji o izenačitvi pravic istospolnih partnerskih skupnosti. Prav tako ne vidimo možnosti za uspešno sodelovanje s tistimi, ki kršijo koalicijsko pogodbo in si prilaščajo ime Združena levica,« pravi koordinator IDS in vodja poslancev ZL Luka Mesec.
Imena Združena levica ne dajo
Spomnimo, da je prvak DSD Franc Žnidaršič lani spomladi svojo stranko registriral kot Združeno levico – DSD. To potezo je pospremil z besedami, da sta IDS in TRS želeli izbrisati četrto skupino pa tudi njegovo stranko, če bi se ji postavila v bran. »Zaščitili smo naš del prispevka in uspeha ZL,« pravi Žnidaršič, ki celo ocenjuje, da brez DSD in četrte skupine koalicija ZL ne bi imela nobenega poslanca. Zato novi združeni stranki, ki naj bi nastala iz IDS in TRS, preostali dve članici ZL imena Združena levica nikakor ne nameravata prepustiti. »Mi bomo še naprej koalicija Združena levica in ime je naše. Če kdo odhaja, je to njegov problem in ne naš. Tiste, ki bodo odšli, bomo nadomestili z novimi,« je napovedal Žnidaršič, in dodal, da se »nekaj strank že napoveduje«.
Predstavnik četrte skupine Simon Brežan pa je opozoril, da je bila koalicija ZL ob ustanovitvi zamišljena kot zlitina progresivnih gibanj in strank, »po volitvah pa so poslanci in vrhuška IDS razglasili, da ZL zunaj parlamenta sploh ne obstaja več«. Brežan se je danes odzval tudi na očitke, da se ne udeležujejo skupnih aktivnosti. »Kako pa naj se jih, če nas ves čas ignorirajo,« je dejal. In dodal, da ZL ne more biti socialistična koalicija, če ni notranje demokracije.
Mesec predstavnikom DSD in četrte skupine ni ostal dolžan. Po njegovem prepričanju gre še za zadnji poskus izsiljevanja tistih, ki že dve leti ne počnejo drugega kot vnašajo spore in razdore na levici. S takšnimi pa v skupni stranki ni mogoče sodelovati.
Glasovi nezadovoljstva tudi v IDS in TRS
Razmišljanja o oblikovanju enotne stranke Združena levica sicer niso nekaj novega, a se je lani zapletlo pri IDS. Kongres, na katerem naj bi se stranka odločila za združitev, je namreč zaradi nesklepčnosti, ki so jo spremljala ostra notranja obračunavanja, klavrno propadel. Tudi če ne bi prišlo do takšnega razpleta, pa odločitev o združitvi zagotovo ne bi bila izglasovana – po veljavnem statutu IDS bi jo namreč morali podpreti dve tretjini vseh članov stranke. Tako trenutno poteka dopisni kongres, na katerem naj bi spremenili statut IDS in določili, da za odločitev o oblikovanju združene stranke zadoščata dve tretjini na kongresu navzočih članov.
Nezadovoljstvo z delovanjem ZL in načrtovanim združevanjem pa je zaznati tudi v IDS in TRS. V začetku tega tedna so odstopili štirje od sedmih članov disciplinske komisije IDS, kot razlog pa navedli nestrinjanje z načinom odločanja v stranki in kršenje osnovnih pravil delovanja. Vrste TRS pa je pred kratkim zapustil poslanec Matjaž Hanžek. Ta sicer podpira enotno stranko Združena levica, a kot široko fronto vseh, ki so levo od socialnih demokratov. Hanžek ostaja poslanec ZL, ni pa nujno, da bo v parlamentu zdržal do konca mandata. Kot pravi, si predvsem želi, da bi delo dokončala parlamentarna preiskovalna komisija o TEŠ 6, ki jo vodi.
