Sodeč po današnji razpravi na odboru za notranje zadeve in tudi na parlamentarnih hodnikih bodo pojutrišnjem poslanci novelo zakona o tujcih, ki jo je na predlog notranjega ministrstva podprla vlada, sprejeli. Predlogu namreč odločno nasprotujejo zgolj poslanci Združene levice, ki vztrajajo, da o človekovih pravicah ni mogoče sklepati nikakršnih kompromisov. Zakon bi bilo treba zavrniti, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa bi morala odstopiti, so prepričani v ZL. Prav tako so bili zelo ostri v poslanski skupini nepovezanih poslancev. »Predlog ne bo uresničljiv,« je ocenil Bojan Dobovšek in se zavzel za to, da bi besedilo zakona o tujcih umaknili in opravili strokovno razpravo.
Janša vesel, da Slovenija slovi po ostrini
Bolj so predlogu naklonjeni v desnih opozicijskih strankah NSi in SDS. V Novi Sloveniji se zavzemajo za to, da bi za sprejem odločitve o zapiranju meje zadoščalo 46 poslanskih glasov in torej ne bi bila potrebna dvotretjinska večina, kot predlaga vlada, po prepričanju SDS pa bi bil dovolj že sklep ministrske ekipe. Prvak SDS Janez Janša je danes dejal, da je pozitivno, da se je zunaj naših meja razširil glas, kako zelo Slovenija zaostruje svojo zakonodajo.
Po napovedih v največji vladni stranki SMC se lahko celo zgodi, da bo predlog dobil kar dvotretjinsko podporo, kakršna bo sicer potrebna za sprejem odločitve o zaprtju meje. Je pa mogoče pričakovati, da bodo nekateri koalicijski poslanci jutri vendarle glasovali proti zakonu. »Predsednik državnega zbora bo ravnal po svoji vesti,« so nam dejali v kabinetu Milana Brgleza. Kar po vsej verjetnosti pomeni, da ta zakona ne bo podprl. Kot je znano, je namreč poskušal evidentno protiustaven predlog vlade, ki bi kršil tudi mednarodno pravo, spraviti v ustavne okvire, kar pa mu ni uspelo. Ministrica za notranje zadeve je namreč s »približevalnim« predlogom, amandmaje, ki jih je Brglez pripravil skupaj z ducatom pravnih strokovnjakov, povozila.
Zgolj deset zaposlenih na ministrstvu
Nekateri naši sogovorniki iz SD so se danes spraševali, ali ne bi s podporo predlaganemu besedilu preveč odstopali od socialdemokratskih zavzemanj za človekove pravice. Težave s podporo zakonu naj bi po naših informacijah imela predvsem poslanka Bojana Muršič.
»Ne bom se odločal med (ne)varnostjo in (ne)kršitvijo človekovih pravic. Zakonski predlog, ki ga bom podprl, bo moral hkrati zagotavljati varovanje človekovih pravic ter varnost tako državljanov in državljank Slovenije kot tujcev,« nam je svoje pomisleke zaupal poslanec DeSUS Uroš Prikl. Njegova strankarska kolegica Marinka Levičar pa zakona ne bo mogla podpreti, če ta ne bo upošteval pripomb parlamentarne zakonodajnopravne službe.
Ta je predlog zakona in predlagane amandmaje večinoma zavrnila, saj po mnenju službe niso skladni z ustavo in mednarodnim pravom.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v predstavitvi zakona sicer pojasnila, da mora Slovenija kot prva schengenska država na begunski poti skrbeti za zaščito schengenskega prostora in odvračati nezakonito priseljevanje. Dejala je še, da Slovenija nima ne zmogljivosti ne pogojev za obravnavo množičnih migracij. Za nastanitev prosilcev za azil ima okrog tisoč mest, z oskrbo prosilcev za azil se na ministrstvu ukvarja štiriindvajset zaposlenih, z obravnavo prošenj pa deset.
