Vlada je z odlokom, ki temelji na mnenju zavoda za gozdove, določila, da bo od prvega oktobra lani do 30. septembra letos iz narave odvzela 113 rjavih medvedov, od tega 93 z odstrelom in 20 zaradi izgub. Odlok predvideva tudi odvzem desetih volkov. To pomeni, da bodo iz narave odvzeli približno petino obeh vrst živali, kajti pri nas imamo okoli 500 medvedov in 52 volkov. Strokovnjaki so zaskrbljeni predvsem nad visokim odstrelom volka, medtem ko naj odstrel medveda ne bi povzročil upada populacije, a bi se število rjavih kosmatincev dalo zmanjšati tudi na drugačen način. Slovenski medvedi imajo najvišjo rodnost na svetu.
Populacijo bi se dalo uravnavati z manj odstrela
Glede na pojasnila raziskovalca z biotehniške fakultete Mihe Krofla je tako visok odstrel medveda resnično potreben, če je to edina metoda za ohranjanje populacije pri okoli 500 medvedih, kar je upravljalski cilj. Vendar obstajajo tudi drugi načini, povezani predvsem z zmanjšanjem krmljenja. »V stroki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo pobude, da bi bilo dobro reprodukcijo omejevati tudi z zmanjšanjem krmljenja. Raziskave so namreč pokazale, da naši medvedi kar tretjino vse hrane dobijo na krmiščih. Zelo intenzivno krmljenje je verjetno glavni razlog, zakaj imamo tako visoko reprodukcijo. Če bi zmanjšali količino hrane na krmiščih, bi se verjetno zmanjšala tudi potreba po tako visokih odstrelih. Tako bi lahko že z manjšim odstrelom zagotovili doseganje upravljalskega cilja,« je pojasnil Krofel.
Čeprav so se konflikti medveda z okolico (in posledično škoda) v lanskem letu zmanjšali glede na povprečja zadnjih let, Krofel pravi, da je teh še vedno precej. To kaže, da bi bilo treba pozornost posvetiti tudi drugim ukrepom. »Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da je pomemben vzrok za nastanek konfliktov hrana človeškega izvora, na primer klavniški odpadki, smeti, neodporni smetnjaki, kompostnjaki, sadovnjaki in drugi viri hrane v okolici naselij, ter neposredno krmljenje medvedov ob prisotnosti človeka. Zaradi tega medvedi izgubljajo prirojeni strah pred človekom in začnejo zahajati v naselja, to pa vodi v številne konflikte,« meni Krofel. V tujini so se izkazali za učinkovite ukrepi, kot so uvajanje medvedovarnih smetnjakov, prepoved neposrednega krmljenja medvedov, saniranje odlagališč klavniških odpadkov in ozaveščanje javnosti. Nekateri se poskusno uvajajo tudi pri nas.
Posledica odstrela volkov je lahko večja škoda
Vlada trdi, da odlok določa naravovarstveno varen okvir odvzema. Toda Kroflu se tisti del, ki se nanaša na volkove, zdi še posebno problematičen. Pričakuje, da bo sicer populacija kljub odstrelom desetih volkov preživela, vendar je vprašanje, ali je smiselno tako močno posegati v populacijo. Ker so bili v minulem letu pri nas le štirje vitalni tropi, je pomembno, da preživijo alfa volkovi. »Določilo dopušča odvzem do štirih alfa volkov. Ker imamo le štiri vitalne trope, je to veliko. Še posebno glede na to, da kakšnih drugih pozitivnih učinkov odstrela glede na raziskave ni pričakovati. Če trop izgubi eno žival iz alfa para, običajno razpade,« je pojasnil in dodal, da odstrel štirih alfa volkov lahko privede do povečanih konfliktov z rejci drobnice.
Škoda se je sicer v zadnjih letih zmanjšala, a raziskave kažejo, da se zaradi odstrela volkov škoda pogosto poveča. »To velja še posebno v primeru, kadar trop izgubi svoje ključne člane ali ko popolnoma razpade in zato prazen teritorij naselijo mlajši in manj izkušeni volkovi. Oboje vodi v slabši lovni uspeh pri lovu na njihov naravni plen. Zato se preživeli volkovi pogosteje preusmerijo na plenjenje domačih živali.«
