Ko je jeseni leta 2015 izbruhnila afera VW, so v nemški vladi napovedovali, da bodo nemškim potrošnikom omogočili vlaganje skupinskih odškodninskih tožb po vzoru ZDA. Skupinske tožbe so izjemno pomembno in učinkovito pravno sredstvo za zaščito potrošnikov, saj so stroški tožb pogosto previsoki, da bi se v tožbo spuščal en sam tožnik. S skupinskimi tožbami se stroški za posameznika močno znižajo, poveča pa se navsezadnje tudi pritisk na domnevnega kršitelja.
Zdaj vse kaže, da bodo Nemci ostali brez možnosti skupinske tožbe. Iz korespondence med več ministri nemške vlade, do katere so se dokopali v Süddeutsche Zeitung, je razvidno, da so ministri stopili na stran interesov VW in blokirali sprejem zakona, ki ga je pravosodni minister Heiko Mass (SPD) pripravil že pred več kot letom dni. Zakon je miniralo več ministrov koalicijske partnerice CDU/CSU, med drugim minister za finance Wolfgang Schäuble (CDU) in minister za kmetijstvo Christian Schmidt (CSU). Že vse od napovedi ministra Massa pa je takšnemu zakonu nasprotoval minister za promet Alexander Dobrindt, na čigar ministrstvo sicer že ves čas letijo očitki, da popušča pod pritiski nemške avtomobilske panoge in da so na ministrstvu še pred izbruhom afere vedeli za umazane igre VW.
Zastaralni rok jih bo prehitel
Na ministrstvu za kmetijstvo so v svojem nasprotovanju osnutku zakona o skupinskih tožbah po vzoru ZDA med drugim zapisali, da v koalicijskem dogovoru med SPD in CDU/CSU ni govora o uvedbi takšnega pravnega mehanizma in da predlagani osnutek zakona ne bo izboljšal zaščite potrošnikov, bo pa povzročil stroške industriji. Na ministrstvu za kmetijstvo so tako stopili v bran VW in na splošno proizvajalcem, ki bi se v prihodnje zaradi takšnih in drugačnih prevar in oškodovanja potrošnikov utegnili znajti na zatožni klopi. Na ministrstvu za finance so na drugi strani v pismu opozorili, da bi takšen zakon povečal tveganja v zavarovalnicah in bankah in s tem posledično povečal stroške. A zakonu ne nasprotujejo v celoti. Predlagali so le višji prag za vlaganje tovrstnih tožb. Namesto zdaj predvidenih minimalno deset tožnikov jih predlagajo minimalno 100. A tudi če bi se v vladi poenotili o novem zakonu, to mnogim oškodovancem ne bi kaj dosti pomagalo, saj naj bi do uveljavitve zakona trajalo najmanj dve leti, z letom 2019 pa bo za prve oškodovance že potekel zastaralni rok.
Na drugi strani Atlantika se v VW po večmilijonskih odškodninah, ki jih je ali jih bo koncern še moral plačati ameriškim oblastem, skušajo na hitro pogoditi tudi z ameriškimi potrošniki, ki so takoj po izbruhu afere proti koncernu prek instituta skupinske tožbe vložili odškodninske tožbe.
