Beseda pravljica se v športnih zapisih pogosto uporablja in je morda že kar nekoliko izrabljena. A kako drugače opisati dosežek, ki je uspel Kamerunu na letošnjem afriškem pokalu narodov? Reprezentanca, ki je pred odhodom v Gabon doživela nič koliko pretresov in odpovedi kar osmih nogometašev, ki jih je selektor Hugo Broos uvrstil na prvotni seznam potnikov, si je na koncu podredila vso konkurenco na črni celini. Nepopustljivi levi, kot je njihov vzdevek, so veljali za popolne avtsajderje, na koncu pa so se po zmagi z 2:1 v finalu v Librevillu proti Egiptu prešerno veselili in v športni svet znova poslali sporočilo, da je srce v nekaterih primerih pomembnejše od kakovosti posameznikov.
Arhitekt neverjetnih iger kamerunske reprezentance je 64-letni selektor Hugo Broos. Belgijec je odsotnost nekaterih pomembnih posameznikov obrnil v motivacijo za preostale in s tem v slačilnici ustvaril neverjetno kemijo, ki je pripeljala do končnega zmagoslavja. »Pred odhodom v Gabon smo se soočali z velikimi težavami. Igralci so odpovedovali sodelovanje, kar je njihova pravica. A prepričan sem, da se večina od njih sedaj sprašuje, zakaj za vraga niso sprejeli drugačne odločitve,« se je smejalo Hugu Broosu, ki je v nedeljo zvečer zaradi tega dobil tudi nekaj dodatnega zadoščenja. »Naslov afriškega prvaka zagotovo kaže, da ima ta reprezentanca velik karakter, a to sem vedel že od samega začetka. Večkrat sem že ponovil, da v moštvu nimam 23 nogometašev, temveč 23 prijateljev. Hkrati je to po mojem mnenju tudi glavni razlog, da smo prišli do končne zmage.«
Potem ko so v kakovostno skromni skupini A remizirali z Gabonom in Burkina Fasom ter premagali Gvinejo Bissau, je Kamerun najboljše prihranil za izločilne boje. V četrtfinalu je izločil Senegal, v polfinalu Gano, v finalu še Egipt. V vsakem izmed obračunov je bil nasprotnik velik favorit za zmago. »Nihče si niti v sanjah ni predstavljal, da lahko naredimo, kar smo. Osnovni in glavni cilj je bil, da se prebijemo iz skupine. Ko nam je to uspelo, smo si rekli, da proti Senegalu nimamo nič izgubiti. Uvrstitev v polfinale nam je vlila ogromno samozavesti in v trenutku, ko smo izločili Senegal, sem pomislil, da bi z nekaj sreče lahko šli tudi do konca.«
Kamerun je tako prišel do petega naslova afriškega prvaka v zgodovini in prvega po letu 2002. Hkrati si je zagotovil mesto na pokalu konfederacij, ki bo od 17. junija do 2. julija v Rusiji.
