Nadzor na notranji schengenski meji med Avstrijo in Slovenijo bo predvidoma obstal vsaj do 12. maja. Na zasedanju veleposlanikov pri Evropski uniji so države članice s kvalificirano večino podprle trimesečno podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah v petih državah članicah EU, ki se izteče 11. februarja. Mejne kontrole na posameznih mejah v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in v Norveški naj bi z uradno odločitvijo podaljšali prihodnji teden.
Pet držav proti, dve vzdržani
Kot so za Dnevnik povedali viri pri malteškem predsedstvu EU, je odločitev na zasedanju veleposlanikov sledila argumentaciji komisije, ki je podaljšanje predlagala zaradi negotovih razmer na zahodnobalkanski migracijski poti. Pet držav članic (Slovenija, Slovaška, Grčija, Poljska in Madžarska) je podaljšanju mejnega nadzora nasprotovalo, saj so menile, da zaradi velikega upada prehodov migrantov, kar je bil razlog za vzpostavitev nadzorov, ne obstajajo več razlogi za podaljšanje.
Po zagotovilih virov pri malteškem predsedstvu so te države zagovarjale stališče, da bi se s podaljšanjem nadzora spodkopaval sam prosti prehod v schengenskem prostoru. Ciper in Bolgarija sta se glasovanja vzdržali. Nemčija je po drugi strani vztrajala pri podaljšanju mejnih nadzorov zaradi varnostnih vprašanj, ob čemer je po naših informacijah prav tako sledila argumentom komisije.
Ne pričakujejo sprememb
Slovenski viri pri EU so za Dnevnik pojasnili, da je bila razprava kratka, a se je zelo jasno slišal tudi glas Slovenije. Pri uradnem potrjevanju podaljšanja nadzorov na notranjih mejah prihodnji teden ni pričakovati sprememb.
Na notranjem ministrstvu so ponovili že znano nasprotovanje Slovenije podaljšanju mejnega nadzora. Vzpostavitev ali ohranitev nadzorov na notranjih schengenskih mejah se lahko zgodi le, če je posamezna država članica poprej preverila izvedljivost vseh možnih alternativnih oblik varovanja meje in je to preverjanje pokazalo, da z alternativnimi oblikami nadzora (denimo povečana policijska prisotnost v mejnem prostoru) ni možno doseči enakega učinka. O teh izsledkih morajo države članice, ki se odločajo za uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah, obvestiti druge države članice, evropski parlament in komisijo.
