Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je včeraj potrdila naše navedbe, da je na območju Lendave v pičlih štirih dneh poginilo kar 98 labodov. V svojem prvem sporočilu za javnost so namreč govorili o poginu »več« labodov, konkretne številke o mrtvih pticah, ki so jih prej vselej navajali, so zamolčali. Za prvo pošiljko odvzetih vzorcev 24 mrtvih labodov, ki so jih ob reki Ledavi našli v soboto, so veterinarji že potrdili, da so bili okuženi z virusom ptičje gripe podtipa H5N8, preiskave za drugo, ponedeljkovo pošiljko, v kateri je bilo kar 74 mrtvih labodov, najdenih v gramoznici Lakoš pri Lendavi, laboratorijske preiskave še potekajo.
Visoka koncentracijavirusa okoli Lendave
Je treba glede na množični pogin labodov na enem območju za postavitev diagnoze laboratorijsko analizirati odvzete vzorce vsakega od njih? »V primeru množičnega pogina ptic iste vrste in najdenih na isti lokaciji vzorce posameznih ptic združimo po pet osebkov skupaj. Za en tak vzorec, ki je pozitiven, lahko rečemo, da je bila okužena najmanj ena ptica in največ pet. Tudi vzorce 24 labodov, najdenih v soboto, smo združili. Glede na laboratorijske preiskave in spremembe, ki smo jih opazili pri vzorčenju labodov, lahko rečem, da je bila večina živali okužena. Ker gre za zelo nevarno kužno bolezen, ki se jo zatira v skladu s predpisi, je dovolj, da potrdimo eno pozitivno ptico na določeni lokaciji,« nam je odgovorila dr. Brigita Slavec, vodja nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco.
Večina labodov, ki so poginili na območju Lendave, je bila po besedah Slavčeve v dobri kondiciji, a jih je bolezen kljub temu pokončala v velikem številu. Kaže to na visoko koncentracijo virusa ptičje gripe na tistem območju? »Ker smo pri teh labodih potrdili H5N8 in ker se virusi ptičje gripe izločajo prek iztrebkov ter izločkov iz oči, nosu in kljunske votline, lahko pričakujemo, da je koncentracija virusa na tej lokaciji visoka,« je dejala sogovornica in poudarila, da svoje naredita tudi zelo mrzlo vreme in pomanjkanje hrane. »Na organizem delujeta stresno, zato so takšni osebki bolj občutljivi za okužbe z različnimi patogenimi mikroorganizmi. Virus H5N8, kot tudi še nekateri drugi podtipi virusov visoko patogene aviarne influence, tudi podtip H5N5, so zelo nevarni za ptice. Ko se ptica okuži, se lahko prvi klinični znaki pojavijo že v nekaj urah ali v nekaj dneh, nekatere med njimi lahko poginejo, druge pa si lahko opomorejo in živijo naprej.«
Januarja v Sloveniji našteli 1928 labodov
Množičen pogin labodov na območju Lendave je tudi posledica dejstva, da se tam pozimi zadržuje mnogo vodnih ptic, zato se virus hitreje širi. Luka Božič, varstveni ornitolog, ki je pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije koordinator vsakoletnega štetja vodnih ptic, nam je povedal, da so januarja letos po vsej državi našteli 1928 labodov grbcev, od tega 121 na gramoznici Lakoš, kjer je v ponedeljek poginilo 74 labodov, 20 pa v celotnem toku Ledave (ob Ledavi so v soboto našli 24 poginjenih labodov). Ne glede na veliko število poginulih ptic letos po Božičevem mnenju to ne bo negativno vplivalo na stanje populacije ali celo ogrozilo vrste, saj se število labodov v Evropi in tudi pri nas v zadnjih letih občutno povečuje. »Njihovo število je v zadnjih desetih letih skoraj v vseh štetjih presegalo 1500 osebkov, medtem ko jih je bilo v 90. letih prejšnjega stoletja vselej manj kot tisoč. Ta številka je bila prvič presežena leta 2002,«je pojasnil Božič.
V Sloveniji gnezdi od 80 do 100 parov labodov (vsak ima povprečno od pet do osem mladičev), od tega na gramoznici Lakoš eden do trije, na reki Ledavi pa le en par, in sicer na Ledavskem jezeru. »Zato ocenjujemo, da velik del prezimujoče populacije labodov predstavljajo osebki od drugod,« je sklenil Božič.
