Od dvanajstih medalj na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju jih je za Slovenijo kar devet osvojila Tina Maze. »Čeprav je ni več, ni razlogov za pesimizem,« pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v St. Moritzu pravi nekdanji smučarski zvezdnik Jure Košir.
Pretekli teden je minilo 18 let od vaše zadnje zmage v svetovnem pokalu. Vas je kdo spomnil nanjo?Osemnajst let je že? Res je, leta 1999 v Kitzbühlu. Moram priznati, da me nihče ni spomnil, pa tudi sam sem na to obletnico pozabil. Je pa res, da se na ta uspeh vedno znova spomnim, ko gledam slalom v Kitzbühlu.
Pred nedavnim ste sicer dejali, da v sanjah občasno še vedno podoživljate smučarske zavoje.Res je, a pri tem gre bolj ali manj predvsem za podoživljanje občutkov.
Zmagovali ste v svetovnem pokalu, imate tudi odličje z olimpijskih iger. V vaši vitrini manjka le medalja s svetovnih prvenstev.Glede tega bi dejal, da sem imel tudi nekaj smole. Predvsem zato, ker je tisto leto, ko sem bil v najboljši formi, svetovno prvenstvo odpadlo. To bi se dandanes zelo težko zgodilo. Takrat bi tekmovanje, in sicer leta 1995, moralo potekati v Sierri Nevadi. Tisto leto sem bil drugi veleslalomist na svetu in bi medaljo zelo verjetno lahko osvojil. Tudi na nekaterih drugih prvenstvih sem bil blizu stopničkam, vendar se je vedno kaj zgodilo.
Vam je zaradi tega kaj žal?Ne, v karieri sem dosegel toliko, da ni razlogov za grenak priokus. Posebno če se primerjam z nekaterimi drugimi športniki, ki so prav tako veliko vložili in ogromno trenirali, vendar niso toliko dosegli. Zato o tem niti ne razmišljam.
Kolikšno veljavo med smučarji sploh ima vrhunski dosežek na svetovnem prvenstvu? Sploh če ga primerjamo s preostalimi lovorikami, kot sta medalja na olimpijskih igrah in visoka uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala?Naslov svetovnega prvaka vsekakor ima svojo težo, vendar ga vseeno ne gre primerjati z nazivom olimpijskega. Tu gre vseeno za veliko razliko. Kar zadeva svetovni pokal, pa bi dejal, da ga prekaša le naslov v skupnem seštevku, medtem ko bi naslov v posamičnih disciplinah ovrednotil kot manjši dosežek.
Bi bili torej svoje tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 1994/1995 pripravljeni zamenjati za medaljo na svetovnem prvenstvu?Sicer mi takšne primerjave niso najbolj pri srcu, a verjetno mi tretje mesto vseeno pomeni več kot morebitne stopničke na prvenstvu. Zlasti zato, ker dobra skupna uvrstitev pomeni, da si bil uspešen vso sezono. Na prvenstvu gre vendarle samo za eno tekmo.
Na zadnjih štirih svetovnih prvenstvih je za slovenske medalje vseskozi skrbela Tina Maze. V St. Moritzu najboljše slovenske smučarke v reprezentanci ne bo več.Kljub temu to še ne pomeni, da je medalja nedosegljiva. Realno gledano imamo v ognju dve dami – Ilko Štuhec in Ano Drev, ki sta povsem pri vrhu, pri moških pa lahko v hitrih disciplinah preseneti Boštjan Kline. Še posebno, če mu uspe nekoliko dvigniti formo. Pozabiti ne gre na tekmo v superkombinaciji, kjer lahko preseneti še kdo od naših. Prav pretirano se nad dejstvom, da Tine Maze ne bo, vseeno ne bi pritoževal. V letošnji sezoni naši smučarji nizajo zelo lepe uspehe. Če sem odkrit, sem zelo pozitivno presenečen.
Pritisk nanje bo zaradi odsotnosti Mazejeve sedaj vseeno precej večji kot na zadnjih prvenstvih.Nekaj treme bodo zagotovo imeli, vendar dvomim, da bodo tekmovalci na startu razmišljali o tem. Večinoma so sedaj že vsi tako zreli in profesionalni, da se s Tino Maze ne ukvarjajo. Sam sem pri soočanju s pritiski imel zelo različna obdobja. Na začetku sem imel tremo, se je pa kasneje to spremenilo. Sčasoma se navadiš tega položaja in dejstva, da ljudje gojijo določena pričakovanja. Tudi pred prvenstvom v St. Moritzu se mi zdi popolnoma normalno, da si javnost želi medaljo. Le zakaj si je ne bi? Enako je pričakovala tudi od rokometašev na svetovnem prvenstvu. Tako je pred vsakim velikim tekmovanjem in s tem ni nič narobe. Navijač ima pravico reči, da si želi uspeha svojih športnikov.
Bodo pa tudi na tokratnem prvenstvu znova v ospredju slovenske smučarke, ki so v zadnjih 25 letih precej uspešnejše od moških kolegov.Rezultati fantov niso slabi, ni pa nikogar, ki bi bil v ožjem krogu favoritov. Vseeno napredujejo. V letošnji sezoni je Kline že osvojil četrto in peto mesto, dvakrat je bil med deseterico tudi Žan Kranjec, vse hitrejši pa v slalomu postaja tudi Štefan Hadalin. Zato ne bi bil rad preveč pesimističen.
Za favorite na svetovnem prvenstvu vselej veljajo vodilni v seštevkih svetovnega pokala. Si upate napovedati, kdo bi lahko presenetil?Zagotovo bo nekdo pripravil presenečenje. V slalomu sta Henrik Kristoffersen in Marcel Hirscher razred zase, medtem ko mi je v veleslalomu všeč francoska reprezentanca. Zelo težko bi določil zmagovalca v smuku in superveleslalomu, a morda velja izpostaviti italijanske tekmovalce. So me pa z izjemo Hirscherja v vseh disciplinah negativno presenetili Avstrijci.
V ženski smučarski karavani bo po številu zmag v svetovnem pokalu nesporna zvezdnica Lindsey Vonn, ki pa je bila dobršen del sezone poškodovana. Lahko nanjo vseeno resno računamo?O Lindsey ne gre izgubljati besed. Je in vedno bo zunajserijska smučarka. Njeno tehnično zanje je izjemno, njeni nastopi pa izredno dominantni. Je tekmovalka, ki lahko vedno zmaga. Treba je vedeti, da je bila, ko se je poškodovala, že v procesu treninga, pa tudi njen premor ni bil pretirano dolg.
Pri Američanki je zanimivo, da si na vsak način želi pomeriti tudi z moškimi kolegi.Gre predvsem za lastno promocijo. Če bi se to kdaj zgodilo, se zanjo ne bi dobro končalo. Če bi jo spustili po progi v Kitzbühlu, lahko rečem le bog pomagaj. Pa daleč od tega, da imam kaj proti dekletom, saj zelo lepo smučajo, vendar si ne predstavljam, da bi jih spuščali po Streifu. Da zdržiš vse pritiske, moraš biti strašansko močan. Morda bi bilo drugače na progi v Lake Louisu, ampak je treba vedeti, da so moške tekme skoraj vse polite. Takšnih zamisli zato ne podpiram in se mi zdijo neprimerne.
