Člani Ribiške družine (RD) Celje so v preteklih dneh z bregov Savinje pobrali že več deset kilogramov poginulih rib, ki so jih poškodovali kormorani. Kormoran na dan poje dobrega pol kilograma rib, ribiči pa so zaradi njihovega plenjenja nemočni. »Poginulih rib pa je še več, a so v delu Savinje, kjer je voda trenutno pregloboka, da bi jih lahko odstranili,« pravi predsednik RD Celje Štefan Zidanšek. Kot pravi, več kot polovico rib kormorani le poškodujejo, saj so prevelike, da bi jih lahko pojedli. Na Celjskem je vsaj okoli 400 kormoranov, ki se hranijo z ribami iz Savinje ter njenih pritokov.
Lani so v Ložnico in Koprivnico vložili 30.000 podusti, kot določa koncesijska pogodba, a se ribiči bojijo, da od tega ne bo ostalo nič. »Najhuje je trenutno od Laškega proti Celju in nato od Celja naprej proti Šempetru. Škoda že zdaj presega 10.000 evrov, a bo zagotovo še veliko večja,« pravi Zidanšek. Tudi v Ribiški zvezi Slovenije opozarjajo, da bi država morala zaščititi domorodne vrste rib pred plenjenjem kormoranov, ki že dolgo niso več ogrožena vrsta ptic. Zato so vladi poslali protestno pismo. Kot pravi sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić, so doslej vloge za dovoljenje za plašenje z odstrelom kormoranov, ki je edina učinkovita metoda, vlagali na ministrstvo za okolje in prostor vsako leto znova, za posamezno sezono. Nič drugače ni bilo lani, ko so oddali vlogo za sezono 2016/2017. »Odločbo pa še vedno čakamo,« pravi Miličič in opozarja, da je zato ta sezona za ribiče praktično že izgubljena.
Odločbo že izdali, a so dobili pritožbo
»Poseganje v populacijo kormorana je od vstopa Slovenije v EU mogoče le ob izpolnjevanju določenih pogojev, tudi zaradi zagotavljanja koristi varstva živalskih vrst, in mora biti skladno z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah,« odgovarjajo v ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Dodajajo, da je Agencija RS za okolje (Arso) že izdala dovoljenje za poseganje v populacijo kormorana. A se je nanjo pritožilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, zato so odločbo odpravili in zadevo vrnili v ponovno odločanje.
»Arso je novo dovoljenje za vznemirjanje in odstrel kormoranov za leto 2017 izdal 17. januarja, a še ni pravnomočno, saj še teče 15-dnevni rok za morebitno pritožbo,« odgovarjajo v MOP. Ta rok naj bi se iztekel v petek. V MOP so pripravili tudi osnutek dolgoročnega programa za zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah, ki bo do 24. februarja še v javni razpravi, nato bo sledilo sprejemanje v vladi.
Težave po vsej Evropi
Da odločbo Arsa še čakajo, pritrjuje tudi Miličić. »V petek bo jasno, ali je tudi tokrat prišla kakšna pritožba ali ne. S to odločbo pa nam Arso dovoljuje odstrel 134 kormoranov na določenih območjih,« pravi prvi mož ribiške zveze. A prav to, kar se zdaj dogaja na reki Savinji, jasno kaže, da je takšno odlašanje nedopustno. »Zato ribiči od države tudi zahtevamo, da se v ministrstvu odločijo, ali bodo ščitili neavtohtone kormorane, ki dokazano delajo škodo, ali pa naše, domorodne vrste rib. In prav bi bilo, da bi bila odločba za plašenje z odstrelom izdana za več let, ne pa, da moramo vsako leto znova opozarjati na isti problem, sezona pa je zaradi dolgih in zapletenih postopkov izgubljena,« še opozarja Miličić. Sicer pa, pravi, to še zdaleč ni samo naš, temveč je evropski problem. In tudi v tujini so že ugotovili, da je plašenje z odstrelom edina učinkovita metoda, saj so kormorani zelo inteligentni in jih sčasoma niti pok več ne preplaši.
