Ustavno sodišče je na zahtevo vrhovnega sodišča presojalo o skladnosti določb zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki za podjetja v pretežni državni lasti določa, katere informacije so dolžna razkrivati javnosti, z ustavo. Ustavni sodniki so odločili, da obveznost razkritja informacij javnega značaja za podjetja v pretežni državni lasti ni v neskladju z ustavo.
Sodno bitko Nove KBM, ki je šla vse do ustavnega sodišča, je sprožil Dnevnik, ki je na banko naslovil zahtevo, naj razkrije seznam družb, ki opravljajo svetovalne, avtorske in intelektualne storitve. Zahtevali smo podatke o sklenjenih pogodbah v obdobju med 1. oktobrom 2012 in 17. aprilom 2014. V mariborski banki so prošnjo zavrnili, potem ko jim je razkritje podatkov naložil informacijski pooblaščenec, pa so se v Novi KBM obrnili na upravno sodišče.
Vendar je upravno sodišče sklenilo, da mora Nova KBM javnosti posredovati informacije, tudi o tem, kateri pogodbeni partnerji so zanjo opravljali svetovalne, avtorske, odvetniške in druge intelektualne storitve, ter podatke o pogodbeni vrednosti, višini izplačil, datumih sklenitve pogodb in trajanju poslov še pred uveljavitvijo novele zakona. V mariborski banki pa so menili, da bi jim razkritje podatkov povzročilo nepopravljivo škodo in jih postavilo v bistveno slabši konkurenčni položaj, zato so na vrhovnem sodišču zahtevali revizijo postopka.
Ustavni sodniki presekali spor
Ker se zahtevani podatki nanašajo na čas pred uveljavitvijo spornih določb zakona, je vrhovno sodišče marca lani odločanje prekinilo, sporne člene zakona pa prepustilo v presojo ustavnemu sodišču. Ustavni sodniki so zdaj presodili, da neskladnosti z ustavo ni. »Zmanjšanje korupcijskih tveganj, večanje poštenosti in učinkovitosti upravljanja ter dvig transparentnosti poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb pomenijo javno korist, ki v temelju lahko upraviči poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude,« so presodili ustavni sodniki. In dodali, da vse to velja za banke, ki so deležne ukrepov iz zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, in sicer celo, če so v prevladujoči ali popolni zasebni lasti.
Proti odločbi ustavnega sodišča je glasovala le zdajšnja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. V odklonilnem ločenem mnenju je zapisala, da je zakonodajalec uzakonil poseg v poslovno skrivnost, varovano z ustavo, ki je zaradi svoje absolutnosti čezmeren. »Ali je v primeru, ki ga ima predlagatelj pred seboj, dopustno novinarki razkriti posamezne poslovne skrivnosti banke, bi moralo biti prepuščeno odločitvi sodišča (oziroma še pred njim informacijskega pooblaščenca), ki bi s svojo odločitvijo lahko sledilo javni koristi, vendar hkrati sorazmerno varovalo tudi poslovno skrivnost. Zakonodajalec mu je z nesorazmernim posegom to pristojnost odvzel. Ustavno sodišče mu je z odločbo, s katero se po vsem navedenem ne morem strinjati, pritrdilo,« je zapisala Sovdatova.
