Študija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kaže, da je izseljevanje večinoma mladih in pogosto izobraženih iz revnejših članic Evropske unije ustvarilo dodatno bogastvo v že tako bogatih evropskih državah, medtem ko se zlasti vzhodne države spoprijemajo z negativnimi posledicami. Slednje so zaradi bega možganov od padca berlinskega zidu naprej najbolj očitno na izgubi. Romunija, ena najrevnejših članic EU, na primer namenja veliko denarja za medicinske fakultete, samo v zadnjih desetih letih pa je več kot 15.000 romunskih zdravnikov, ki sicer doma sprva zaslužijo samo 300 evrov na mesec, odšlo v bogate evropske države. Madžarska je od vstopa v EU leta 2004 na podoben način izgubila več kot 5000 zdravnikov in 7000 medicinskih sester. Izseljujejo se tudi inženirji in drugi visoko izobraženi. Najhujši primer je najbrž Latvija, kjer kar tretjina vseh, ki so v letih 2002–2009 diplomirali na latvijskih fakultetah, danes živi in dela v tujini.
Tovarne ne najdejo več kadrov
Druga težava vzhodnih članic, ki je posledica izseljevanja mladih, je vse večje pomanjkanje delovne sile. Latvija je tako v zadnjih 15 letih izgubila kar četrtino delovne sile. Marsikje v baltskih državah in vzhodnih članicah EU tovarne ne morejo več najti ljudi za zapolnitev delovnih mest. Kot piše tednik The Economist, jih v litovskem mestu Panevezy v tekstilni tovarni, ki zaposluje 300 ljudi, na primer manjka 40. Pozitivna posledica pa je, da so tako tovarne prisiljene zviševati plače.
Zaradi izseljevanja in tudi zelo nizke rodnosti pa v vzhodnih članicah EU živi vse manj ljudi. V Romuniji se je število prebivalcev v zadnjih 25 letih zmanjšalo z 22 na 18 milijonov. Rušenje starostne strukture prebivalstva zlasti ni dobro za financiranje pokojnin. Leta 2013 je bilo v Latviji, Veliki Britaniji in Franciji 3,3-krat več ljudi v starosti za delo kot starejših od 65 let. Toda že leta 2030 bo to razmerje v Latviji 2:1, medtem ko bosta Velika Britanija in Francija to doživeli šele leta 2060 (Slovenija 2040). Vse vzhodne članice zato zvišujejo starost upokojevanja, izjema je Poljska, kjer poskuša konservativna vlada voditi socialno politiko. Poljska je imela v zadnjih desetih letih zaradi svoje gospodarske uspešnosti tudi manj izseljevanja. Poleg tega je samo lani izdala vizume za bivanje 400.000 Ukrajincem, ki so dobili zaposlitev kot nekvalificirana delovna sila v gradbeništvu, kmetijstvu in gospodinjskih delih. Še vedno pa danes živi več kot pol milijona poljskih državljanov v Veliki Britaniji, prav toliko v Nemčiji, okoli 100.000 pa jih je na Irskem, podobno na Nizozemskem in Norveškem.
Izseljevanje z revnejših predelov Evrope v bogatejše pa se bo vsekakor nadaljevalo, če je soditi po tem, da hoče v tujino kar polovica mladih s tistega dela Balkana, ki ni v EU.
