Prvo poročilo stečajne upraviteljice Grepa in osnovni seznam terjatev sta pokazala, kako velika finančna luknja je ostala za propadlim podjetjem, ki je v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana gradilo športni center in nakupovalno središče v Stožicah. Upniki so prijavili za več kot pol milijarde evrov terjatev. Upraviteljica Lucija Klampfer je sicer priznala za 445 milijonov evrov terjatev, od tega pa je za slabih 246,6 milijona evrov pogojnih terjatev. Prva javna dražba za prodajo Grepovih nepremičnin naj bi bila po predlogu upraviteljice aprila.
Več bi iztržili z odstopom od pogodbe z občino
Poplačila upnikov, ki imajo svoje terjatve zavarovane, bodo borna, kažejo podatki iz upraviteljičinega otvoritvenega poročila. Nepremičninski cenilec je namreč ocenil, da je edino Grepovo premoženje – nedokončano nakupovalno središče pod športnim centrom Stožice – na trgu vredno 43 milijonov evrov, vendar ob predpostavki, da stečajna upraviteljica pred prodajo odstopi od pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z občino. Ob izpolnitvi tega pogoja bi likvidacijska vrednost nedokončanega nakupovalnega središča znašala 20 milijonov evrov.
Če pa se Klampferjeva ne odloči odstopiti od pogodbe z občino, bo likvidacijska vrednost edinega Grepovega premoženja znašala le 6,3 milijona evrov. Razlog, da je Grepovo premoženje vredno več, če stečajna upraviteljica odstopi od pogodbe z občino, je dejstvo, da morebitnemu kupcu ne bo treba dokončati javnega dela projekta.
Grep je po pogodbi z občino slednji namreč dolžan še 400 parkirnih prostorov, 6 uvozov oziroma izvozov v garažo, ogrevalno nogometno igrišče in zunanjo ureditev parka okrog športnega centra. Klampferjeva v svojem poročilu ni zapisala, ali se bo za odstop od pogodbe z občino odločila. Vendar pa je v predlogu načrta poteka stečajnega postopka predvidela, da bi to lahko storila še v tem mesecu.
Največ dolžan slabi banki
Mestna občina Ljubljana je v stečaju Grepa prijavila za kar 40,9 milijona evrov terjatev, vendar Klampferjeva občini priznava le za 6,1 milijona evrov terjatev, preostale pa prereka. Občina med drugim uveljavlja pogodbeno kazen v višini 25 milijonov evrov, ker Grep ni dokončal javnega dela. A stečajna upraviteljica tej zahtevi oporekla, češ da je bila s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu pogodbena kazen »dogovorjena za primer zamude, in ne za primer neizpolnitve«. Ob tem pa je še zapisala, da je ta terjatev tako ali tako že zastarala.
Prestolnica sicer ni največji Grepov upnik. Največ, kar 114 milijonov evrov, gradbinec dolguje Družbi za upravljanje terjatev bank, ki pa naj bi svoje terjatve prodala družbi Izeta Rastoderja. Rastoder je lani že od nekaterih drugih bank, ki so Grepu posodile denar za gradnjo Stožic, odkupil za 28 milijonov evrov terjatev. Če se bodo uresničile napovedi o Rastoderjevem odkupu terjatev v lasti slabe banke, bo postal največji upnik družbe.
Grep potegnil v brezno še ustanovitelja
Med Grepovimi upniki sta tudi njegova ustanovitelja, Energoplan in Gradis skupina g, ki sta Grepu dala poroštva za posojila. Gradis je zato v stečaju Grepa prijavil za skoraj 155 milijonov evrov terjatev, Energoplan pa za kar 281 milijonov evrov, a je Klampferjeva večino teh terjatev priznala pogojno.
Gradis in Energoplan že nekaj let nista v najboljšem stanju. Obe družbi sta v preteklih letih že šli skozi postopek prisilne poravnave. Gradisu skupini g to ni pomagalo, saj je lani jeseni končala v stečajnem postopku. Energoplan se je sicer do zdaj uspešno otepal stečaja, a ne kaže, da se bo kaj kmalu finančno okrepil, saj se je pred slabima dvema tednoma proti njemu začel nov postopek prisilne poravnave.
