Nobenega podaljšanja rokov ne bo. Potem ko so Hrvati včeraj sporočili, da Cimosova ponudba za poravnavo ne zadovoljuje njihovih pričakovanj, so iz podjetja Palladio Finanziaria državne lastnike Cimosa z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) na čelu obvestili, da odstopajo od vseh prevzemnih aktivnosti, smo izvedeli neuradno. Povedano drugače: če do 31. januarja ne bo sprejet dogovor o zunajsodni poravnavi Cimosovih obveznosti na Hrvaškem, kar je še edini pogoj za uspešno končanje transakcije, ga Italijani ne bodo prevzeli. To pa pomeni, da se bo koprska družba težko izognila stečaju. V veliki meri zato, ker so njegovi kupci v avtomobilski industriji nova naročila pogojevali s privatizacijo, ki bi med drugim prispevala k stabilnemu poslovanju.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je minuli teden s hrvaškim ministrom za javno premoženje Goranom Marićem dogovoril, da bo slovenska stran v tem tednu v Zagreb posredovala formalno ponudbo. Ta naj bi po neuradnih informacijah znašala okoli pet milijonov evrov. Hkrati naj bi se Palladio Finanziaria, ki ima v lasti že dva proizvajalca za avtomobilsko industrijo, zavezal, da delovne sile na Hrvaškem ne bo krčil in da bo ohranil oziroma zvišal raven obstoječih poslov.
Ponudba ne zadovoljuje pričakovanj Hrvatov
Toda po včerajšnji seji hrvaške vlade je Marić povedal, da nova slovenska ponudba ne zadovoljuje njihovih pričakovanj in da bodo o njej razmislili v prihodnjih desetih dneh. Po Marićevem prepričanju gre za izjemno težek problem, ki v preteklih 25 letih ni bil rešljiv. Zato je skrajni rok, ki so ga postavili Italijani, po njegovem prepričanju mogoče prestaviti.
Cimos si je sicer na Hrvaškem še v času nekdanje Jugoslavije izposodil približno 20 milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa se je dolg povzpel na 57 milijonov evrov. Toliko znaša tudi zahtevek v tožbi, ki jo je hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank lani vložila proti Cimosu. V eni od prvih ponudb, ki so jo Hrvati zavrnili, je Palladio Finanziaria kot zunajsodno poravnavo ponujal 3,2 milijona evrov plačila. To je pomenilo enak odstotek poplačila terjatve, po katerem so Italijani vsem preostalim tujim bankam servisirali terjatve do Cimosa.
Hrvatov ni prepričala niti druga ponudba, ki je med drugim določala, da bi postali solastniki hrvaškega dela Cimosa, čez čas pa so bili Italijani pripravljeni te deleže po realnih vrednostih tudi odkupiti.
Dolgoletni spor sta si hrvaška agencija in Cimos prizadevala rešiti ob prelomu tisočletja. Kot smo poročali, se je Cimos s Hrvati dogovoril, da bodo postali lastniki hrvaškega dela Cimosa, hkrati pa tudi dobre četrtine koprske družbe. Po drugi strani so se Hrvati zavezali, da bodo pri svojem ministrstvu za pravosodje dosegli izvzetje prepovedi razpolaganja s Cimosovimi nepremičninami na Hrvaškem (takšen ukrep so Hrvati sprejeli po razpadu Jugoslavije, veljal pa je za vsa slovenska podjetja, ki so poslovala v sosednji državi). Ker pri tem niso bili uspešni, je trgovsko sodišče na Reki leta 2002 zavrnilo načrtovano dokapitalizacijo hrvaškega dela Cimosa s terjatvami hrvaške agencije in s Cimosovimi nepremičninami, s katerimi v Kopru niso mogli razpolagati. Iz tega lahko strnemo, da se Cimosovi dolgovi niso poplačali izključno zaradi Hrvatov.
Od nekdanjih 7000 delavcev jih je Skupina Cimos konec septembra lani zaposlovala še 4391, od tega jih je v matični družbi v Kopru delovalo 1599. Konec leta 2015 je Skupina Cimos zaposlovala 4934 delavcev, od tega 1856 v Kopru (skupaj z najetimi delavci je bilo v Sloveniji zaposlenih 1931 delavcev). Na Hrvaškem pa je Cimos pred dobrim letom zaposloval skoraj 1300 delavcev.
