Stopinje na zaledenelem ribniku Resa pri Krškem so kazale na živahno dogajanje na ledeni površini v zadnjih dneh. Dvaindvajset centimetrov debela ledena ploskev bi prenesla tudi vožnjo z avtomobilom, je bilo slišati med gasilci Poklicne gasilske enote (PGE) Krško, ko so se pripravljali na vajo reševanja pod ledom. Pa vendar, toplejši dnevi prinašajo vse tanjšo ledeno skorjo in s tem tudi več možnosti, da bodo gasilci prejeli klic na pomoč. Ker pa nobena situacija ni enaka drugi, so včeraj preigrali več različnih scenarijev reševanja. »Želimo predvsem preveriti, katera možnost je v dani situaciji najhitrejša,« pravi Damjan Kodrič, vodja reševalcev na vodi in potapljačev reševalcev pri PGE Krško.
»Tretja izmena gre na teren, druga ji pomaga. Čoln je pripravljen, na njem je motorna žaga in vsa potrebna oprema za reševanje. Ob luknji v ledu položite lesene plošče, da ne bo drselo. Ti hodiš nazaj ob čolnu, ti pa poškodovanca spodbujaš, ker je podhlajen,« je navodila pred začetkom enega od scenarijev ekipi potapljačev reševalcev dajal Kodrič. Tako kot v sami strukturi na PGE je tudi tokrat može razdelil v štiri izmene oziroma ekipe.
Več scenarijev, več izkušenj
Po prvem scenariju sta se proti »ponesrečencu« reševalca podala s čolnom brez motorja, mu najprej podala reševalni obroč, ga izvlekla na čoln, ki so ga reševalci na bregu z vrvmi potegnili na kopno. Med izjemno koristnimi pripomočki so se v drugem scenariju izkazala koritasta nosila. Reševalec se je, ležeč na nosilih, s pomočjo vpikačev pomaknil do ponesrečenca. Ob tem je ocenil, da je debelina ledu varna za dostop, in na pomoč poklical še drugega reševalca, ki je pomagal naložiti ponesrečenca na nosila.
»Pri tem smo pokazali tudi, kako ravnati, če se na ledu vdre reševalcu. Če nimaš opore, da bi si pomagal z nogami, se boš brez prijemalk težko potegnil iz vode,« pojasnjuje Kodrič. Ko se je potapljač reševalec Rudi Vrščaj potegnil iz vode, se je dvakrat zakotalil po ledu. »Hitro se moraš umakniti od točke, kjer se ti je vdrlo. Pomembno je, da se umikaš v smeri, od koder si prišel, nikoli v drugo smer, kajti če se ti je na neki točki led vdrl, je samo še večja možnost, da je v nadaljevanju led še tanjši.«
Najprej izmerijo debelino ledu
Pripomoček, s katerim bi lahko iz ledene vode potegnil ponesrečenca, naj bi bila tudi gasilska cev, napolnjena z vodo, ki bi se je ponesrečenec oprijel in se potegnil iz vode. Vendar se je tokrat izkazalo, da zadeva ne deluje najbolj, kajti razdalja dvajsetih metrov od obale je bila očitno vendarle prevelika, da bi cev sploh potisnili do ponesrečenca. So se pa za izjemno priročne pokazale gasilske lestve, seveda spet z obrežja varovane z vrvmi. Po lestvah je do ponesrečenca ležeče »pridrsal« reševalec, na pomoč priklical drugega reševalca. Ponesrečenca sta naložila na lestve in ga, spet z vrvno pomočjo z brežine, varno pripeljala do obrežja.
»Katero tehniko bi pri intervenciji uporabili, je odvisno predvsem od debeline ledu, naravnih pogojev, konfiguracije terena. Takoj, ko se pripeljemo na mesto intervencije, najprej izmerimo debelino ledu, medtem kolegi že pripravijo potrebno opremo. Vsak ima točno določeno nalogo, vse poteka zelo utečeno,« pojasnjuje Kodrič.
Več vodnih površin, več možnosti nesreč
Ekipa 58 zaposlenih na krški poklicni enoti, med katerimi je 53 operativcev, je zelo posebna, pravi vodja gasilske operative Aleš Stopar. »Dejansko imamo vsi operativci vse potrebno znanje, razen res specifičnega, kot sta vrvna tehnika za reševanje z višin ali globin, ter reševanja iz divjih vod, ki ga imajo le nekateri med nami. Tako imamo v vsaki izmeni ljudi z vsem potrebnim znanjem, od reševalcev na divjih vodah do dodatno usposobljenih ljudi za nudenje prve pomoči. Vse skupaj seveda terja nenehna dodatna usposabljanja.«
Prav znanje reševanja iz vode postaja vse pomembnejše, kajti, kot dodaja Stopar, se vodne površine na njihovem območju z izgradnjo hidroelektrarn in jezov bistveno povečujejo. »Jez omogoča tudi izvajanje športnih aktivnosti, poleg tega je z obeh strani Save cesta, tako se lahko zgodi marsikaj. Na vodi se torej vedno več dogaja, posledično je tudi večja možnost nesreč.«
