Takšna sta bila scenarij in izid vaje, ki sta jo danes izvedla Gasilska brigada Ljubljana in UKC Ljubljana. »Najprej sta na vrsti preiskava prostorov in reševanje, nato sledi gašenje,« je delo gasilcev opisal Robert Okorn iz gasilske brigade. »Poškodovance pregledamo, preverimo koncentracijo ogljikovega monoksida, preverimo, ali so poškodovani, opečeni. Nato začnemo oskrbo,« je razložil Esad Kočan iz Reševalne postaje Ljubljana.
Po besedah dr. Lucije Šarc iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC je vsak požar v bistvu nepredvidljiva kemična nesreča. Vedno obstaja nevarnost zastrupitve z osnovnimi dimnimi plini, ki povzročajo v glavnem draženje dihal, v času slabega izgorevanja, tlenja, pa se sproža tudi zelo nevaren ogljikov monoksid. V UKC vsako leto obravnavajo povprečno 20 zastrupljenih z ogljikovim monoksidom, število se z leti veča. Po eni strani, ker število požarov narašča, vzrok pa je tudi v drugačnem načinu gradnje. »Včasih okna niso dobro tesnila in smo imeli naravno zračenje, zdaj pa je pogosto izolacija na prvem mestu,« pojasnjuje Šarčeva. Med letoma 2007 in 2016 je v Ljubljani in okolici zaradi takšne zastrupitve umrlo 85 ljudi, od tega 40 v požarih.
