V stari grščini pomeni diamant neukrotljiv. S svojo trdoto in visoko lomnostjo svetlobe že več kot dva tisoč petsto let razvnema človekove strasti. Diamond Foundryju, še enemu ambicioznemu zagonskemu podjetju iz Silicijeve doline, je očitno uspelo diamant ukrotiti. Po treh letih raziskovanja in poskusov so novembra 2015 predstavili briljante, ki so jih v dveh tednih vzgojili v laboratoriju. Drugače kot pri sintetičnih diamantih, tako imenovanih cirkonih (ki so približno 30 odstotkov cenejši od naravnih), diamanti Diamond Fundryja »zrastejo« iz okruška naravnega, v Kanadi izkopanega diamanta, ki služi kot podlaga, nekakšen substrat. V posebnem reaktorju oziroma plazmi z visoko energetsko gostoto in pri temperaturi več kot 4400 stopinj Cezija se začnejo s postopkom kemičnega naparevanja na drobno plast naravnega diamanta nalagati novi ogljikovi atomi, plast za plastjo, dokler se ne oblikuje čisti in za draguljarsko obdelavo ustrezno velik diamant. Okrušek naravnega diamanta potem ločijo od laboratorijsko vzgojenega in ga ponovno uporabijo za pridobivanje novega briljanta.
Oglašuje jih DiCaprio
Martin Roscheisen, ustanovitelj podjetja, eden od najboljših iz svoje generacije na Univerzi Stanford, je že leta 2012 ustanovil Nanosolar, podjetje za sončno energijo, tehnološki preboj, ki ga je dosegel s podjetjem Diamond Foundry, pa je bil dovolj prepričljiv, da so se med vlagatelji, ki so v laboratorijsko gojenje briljantov vložili skupno več kot 100 milijonov dolarjev, znašli milijarderji iz najuspešnejših tehnoloških podjetij, od Googla, Twitterja, SUN Microsystems in Facebooka do Ebaya in Salesforca – predvsem pa veliki Leonardo DiCaprio. Njegov podpis se sveti na naslovni spletni strani podjetja pod izjavo: »Ponosen sem na svojo investicijo v Diamond Foundry, ki vzgaja prave briljante v Ameriki, brez izkoriščanja ljudi in okolja.« Pred desetimi leti je DiCaprio igral v filmu Krvavi diamant, ki problematizira povezave med izkopavanjem diamantov, otroškim delom, trgovino z orožjem in vojaškim novačenjem otrok, in kmalu po tem je postal deloma tudi aktivist za pravičnejšo industrijo diamantov.
»Ko pokažemo naš skrivni plazemski reaktor in diamante na koncu naše proizvodnje linije, so ljudje povsem presenečeni,« pravi Roscheisen in dodaja, da na sedežu podjetja v San Carlosu brez obremenjevanja okolja »vzgajajo stoodstotno čiste diamante«, z enakimi molekularnimi nepravilnostmi, kot jih je mogoče najti pri naravnih. »Razlika med našim in sintetičnim diamantom je, da dodajamo atome naravnemu briljantu, brez te podlage naš proces sploh ne bi bil mogoč. Sintetični diamanti pa nastajajo zgolj s pomočjo zelo visokega tlaka in temperature,« pravi Roscheisen.
Cena diamanta se določa po načelu ocenjevanja štirih C: mase v karatih, jasnosti oziroma čistosti, barve in brusa. Po teh kriterijih diamanti Diamond Foundry ustrezajo resnični draguljarski belini, sintetični pa so precej slabši glede barve in jasnosti.
Alternativa monopolistom
Tradicionalno je proizvodnja diamantov domena izbranih podjetij, glavni dobavitelj je že več kot sto let De Beers, ki s svojimi rudniki pokriva dve petini letne proizvodnje in obvladuje prodajne poti za dve tretjini vseh briljantov, uporabljenih v draguljarstvu. Njihov nadzor nad trgom in umetno vzdrževanje cen diamantov dopolnjuje slab sloves trgovanja z afriškimi krvavimi diamanti.
Edini vir prihodkov Diamond Foundryja je prodaja laboratorijskih briljantov več sto partnerskim oblikovalcem nakita in draguljarnam, ki jih neposredno prodajajo kupcem. S tem se lahko draguljarji izognejo monopolu De Beersa in Tiffanyja, še enega od največjih preprodajalcev diamantov. Diamanti iz Diamond Foundryja niso nič cenejši, kot svoj glavni argument pa navajajo, da kupcem ni treba biti v dvomih, od kod dragi kamen izvira in v kakšnih okoliščinah je bil izkopan ter prodan. »Naši diamanti so čisti tako industrijsko kot etično in moralno,« pravijo v kalifornijskem podjetju.
Industrija diamantov je globalno vredna 30 milijard dolarjev. Četudi bi v Diamond Foundryju neprekinjeno izdelovali diamante, ne bi mogli resno vplivati na svetovni trg oziroma cene in povpraševanje. Zato gre predvsem za obetaven nišni posel v industriji, v kateri bo čedalje več porabnikov iskalo cenejše drage kamne z etičnim izvorom. Po ocenah poznavalcev bi lahko proizvodnja inženirsko pridobljenih diamantov v prihodnjem letu poskočila na dva milijona, do leta 2026 pa na 18 milijonov karatov. Za primerjavo, trg naravnih, izkopanih diamantov prebavi na leto 130 milijonov karatov (26.000 kilogramov).
