»Danes sem poskusil prihodnost in bila je veganska: sočen burger z enako teksturo, kot jo ima govedina. A veliko slastnejši in boljši za ves planet. Ne morem še dojeti, kakšen vpliv bo imel v prihodnosti, mislim pa, da bi lahko spremenil marsikaj,« je lani dejal David Chang, šef newyorškega imperija restavracij Momofuku, predstavitvenega pokrovitelja hamburgerja, izdelanega samo iz rastlinskih izvlečkov. Smešno je, ko tehnološki mediji na veliko razpravljajo o hamburgerju, pri impossible burgerju pa to ni bilo nič čudnega. Konec lanskega poletja so ga po večmesečnem ugibanju predstavili javnosti in novinarji, ki vse vedo o naslednjih vročih tehnoloških trendih, so bili navdušeni. Burger je odličen, prav nič slabši od pravega mesnega, so družno zatrjevali, skeptične so bile le redke izjeme.
Leta 2011 ustanovljeni kalifornijski Impossible Foods je za svoj »krvavo sočni hamburger«, izdelan iz rastlinskih beljakovin, zbral 183 milijonov dolarjev kapitala od najbolj znanih vlagateljev, z Billom Gatesom, ustanoviteljem Microsofta, na čelu. Govorilo se je, da je Google za nakup podjetja ponujal med 200 in 300 milijoni zelencev.
Meso brez nepotrebne prtljage
Bill Gates je spomladi 2015 v svojem blogu izrazil zaskrbljenost glede zagotavljanja mesa devetim milijardam prebivalcev, kolikor naj bi nas bilo na zemlji do leta 2050. »Ne moremo od vseh pričakovati, da bodo postali vegetarijanci,« je zapisal. »Zato potrebujemo več možnosti za proizvodnjo mesa, ne da bi izčrpavali svoje vire.«
Enako je stališče profesorja Patricka Browna, ki je na Univerzi Stanford 25 let predaval biokemijo. Zanj je živinoreja največja posamična okoljska grožnja današnjega sveta, zato želi nadomestiti vse njene izdelke. Kot ustanovitelj in izvršni direktor Impossible Foods si je zastavil cilj, da ustvari nadomestek mesa zgolj z rastlinskimi sestavinami. S sodelavci je raziskal molekularno zgradbo živalskih izdelkov in potem izbral določene beljakovine in hranilne snovi iz zelenjave, semen in žitaric ter z njimi poustvaril okus in teksturo mesa pa tudi mlečnih izdelkov. »Vsaka molekula v našem burgerju je nekaj, kar je mogoče najti v naravi,« pravi Brown in dodaja, da so želeli priti do izdelka, ki bo privlačen za prave mesojedce in bo dajal vse užitke, ki jih ljudje doživljajo ob uživanju mesa, vendar brez nepotrebne prtljage – holestereola, antibiotikov, hormonov in emulgatorjev.
»Razvoj ni bil lahek, izdelava pa je razmeroma preprosta,« je povedal Brown. »Za burger uporabljamo preproste sestavine iz rastlin, ki jih je mogoče najti v vsaki bližnji trgovini.«
Tesla med burgerji
Na svetu je pol milijarde vegetarijancev in marsikateri si želi poskusiti rastlinsko hrano s teksturo in okusom sočnega zrezka. Tudi marsikateri mesojedec je prepričan, da je rastlinska hrana bolj zdrava. Potem so tu še ljudje z alergijami na meso, morske sadeže, mleko, jajca in gluten – nič čudnega torej, da je postal segment »nadomestne hrane« najnovejši trend med vlagatelji. Z zapletenimi laboratorijskimi procesi na presečišču znanosti o hrani in digitalne tehnologije nova podjetja preizkušajo rastlinske izvlečke, s katerimi nadomeščajo živalske beljakovine, kot jih najdemo v mesu, jajcih in mleku, in pri tem poskušajo ohraniti »uporabniško izkušnjo« množično priljubljenih živil. Impossible Foods še zdaleč ni edini: zelo uspešno je biotehnološko podjetje Hampton Creek, ki ponuja Američanom majonezo, v kateri je jajca zamenjal prah z izvlečki iz kanadskega rumenega graha. Za med gre tudi njihovo testo za piškote iz žitarice sirek, ki ne vsebuje glutena. Zagonskemu podjetju Ripple je uspelo zbrati 64 milijonov dolarjev za proizvodnjo mlečnega nadomestka iz graha, New Wave Foods z rastlinskimi izvlečki ustvarja veganske škampe. V podjetju Memphis Meat so rastline kar preskočili in poskušajo meso narediti laboratorijsko.
V časopisu Business Insider so zapisali, da pomeni Impossible Foods za hamburgerje to, kar pomeni Tesla za avtomobile: oba sta se spravila nad največja onesnaževalca – avtomobilsko industrijo in proizvodnjo hrane – vendar ne tako, da bi porabnike napadla z moralnimi pričakovanji, ampak tako, da ponujata boljše alternative obstoječim izdelkom. Pomembno zmanjšanje vpliva na okolje je pri tem videti kot »dodana vrednost«.
