Minimalna plača se bo pri januarski redni uskladitvi zvišala s sedanjih 790,73 evra (604,32 evra neto) na 805 evrov bruto oziroma 613,66 evra neto. Dvig za 1,8 odstotka je enak lanskemu zvišanju povprečne bruto plače.
»Z dvigom minimalne plače v enakem odstotku bomo zagotovili ohranitev razmerja med minimalno in povprečno plačo, hkrati pa prispevali k izboljšanju socialnega položaja zaposlenih z najnižjimi dohodki,« je po včerajšnjem posvetovanju v ekonomsko-socialnem svetu (ESS) povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki se je, kot je dejala, zaradi ugodnih gospodarskih gibanj zavzemala za 2,6-odstotni dvig.
V ministrstvu za delo, ki je pristojno za določitev višine minimalne plače, so pojasnili, da tokrat niso upoštevali le inflacije, ta se je lani zvišala za 0,5 odstotka, ampak tudi druge kazalnike, ki jih predvideva zakon o minimalni plači – torej tudi gibanje povprečnih plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Gospodarska rast je po zadnjih podatkih 2,7-odstotna, medtem ko je bila zaposlenost lani višja za 2,3 odstotka.
Dvig minimalne plače bo ohromil zaposlovanje
Predstavniki delodajalcev so vsakemu dvigu minimalne plače, ki bi bil višji od rasti inflacije, nasprotovali, zato so zaradi odločitve vlade ogorčeni. Dodatno zvišanje minimalne plače bo po njihovem mnenju prizadelo zlasti podjetja, ki se še vedno borijo z izgubami, in upočasnilo že tako šibko rast zaposlovanja, obenem pa še povečalo plačno uravnilovko in zmanjšalo zanimivost Slovenije za vlagatelje. V GZS pojasnjujejo, da je minimalna plača že zdaj še enkrat višja kot v višegrajskih državah, nominalno pa le štiri odstotke nižja od povprečne plače v EU, medtem ko dodana vrednost in produktivnost v Sloveniji dosegata le okoli 70 odstotkov evropskega povprečja.
Kritikam delodajalskih združenj se je pridružil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je opozoril na po njegovem mnenju prenagljene poteze in poudaril, da vladna ekipa glede tega vprašanja ni bila v celoti usklajena. Minister je prepričan, da je dvig minimalne plače korak v napačno smer, ki bo povzročil dodaten pritisk na podjetja ter upočasnil zaposlovanje predvsem v storitvenem sektorju, v trgovini, transportu in zasebnem varovanju, s tem pa pomeni tudi dodatno tveganje za delo na črno in prekarizacijo.
Na gospodarskem ministrstvu opozarjajo, da se je v zadnjih letih znesek minimalne plače povečeval hitreje, kot se je zviševala povprečna plača, in da se med državami EU Slovenija po višini minimalne plače uvršča na visoko, osmo mesto. Spomnili so tudi, da so se že z lanskim izvzetjem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače stroški dela v gospodarstvu povečali za 30 milijonov evrov.
Sindikati so pričakovali občutnejši dvig
Dvig minimalne plače ni povsem zadovoljil niti sindikatov, saj so prepričani, da bi moralo biti zvišanje izdatnejše. Sindikalne centrale, ki so v začetku tedna zahtevale, da se minimalna plača zviša za pet odstotkov, na 830 evrov bruto oziroma na 630 evrov neto, opozarjajo, da minimalna plača ne omogoča dostojnega življenja in da so sadovi gospodarske rasti nepravično razporejeni. Medtem ko so se dobički gospodarskih družb v letu 2015 povečali za 126,7 odstotka, na 1,6 milijarde evrov, pa se je minimalna plača v treh letih gospodarske rasti povečala le za 1,6 evra, še vedno pa je tudi nižja od praga revščine, ki znaša 617 evrov.
Predsednik Pergama Jakob Počivavšek glede očitkov o uravnilovki meni, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi druge plače. Po njegovih besedah bi jih bilo treba celovito preučiti v povezavi z dohodninskim sistemom, ob tem pa bi veljalo razmisliti tudi o prenovi plačnega sistema, predvsem v zasebnem sektorju.
Najslabše razmerje v vsej EU
Minimalno plačo pozna v EU 22 od 28 držav članic, izjeme so Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska, njihova višina pa se zelo razlikuje. Po podatkih Eurostata je minimalna plača v začetku lanskega leta tako segala od skromnih 215 evrov bruto v Bolgariji do 1923 evrov v Luksemburgu.
Slovenija se po višini minimalne plače uvršča na osmo mesto, tik pred Španijo, Malto, Grčijo in Portugalsko. Daleč spredaj je skupina sedmih držav, v kateri so Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Velika Britanija in Irska, kjer znaša okoli 1500 evrov.
Raven minimalnih plač v državah članicah EU je v letu 2014 segala od 33 do nekaj več kot 50 odstotkov povprečne mesečne plače. Najvišja je bila v Sloveniji (51,3 odstotka), najnižja pa na Češkem in v Španiji. Včeraj napovedani dvig minimalne plače za 1,8 odstotka bo razmerje v Sloveniji s trenutnih 50,1 znova zvišal na 51 odstotkov.
