začniva pri vašem odgovoru na mojo kolumno na začetku: kdo je rekel, da sem jaz uveljavljena novinarka? Jaz nikoli. Obrnite se na tiste, ki so. Se pa spominjam vaših telefonskih klicev, v katerih ste me prav vi označevali za »najboljšo«, ker sem pač pisala o tem, kako nemarno vas je mlinčil Janez Janša. Danes, ko se enako kritično lotevam vašega dela, sem le še domneva. No, niste prvi, ki je po dolgih letih ugotovil, da sem vedno tako dobro zadela žebljico na glavico, le v njihovem primeru sem pa čista katastrofa. Človeški um je tako omahljiv, kajne.
Naprej: kako pravilno ste ugotovili! Kolumna je zvrst, ki izraža mnenje avtorja. In moje mnenje je, da je bilo v mestu poleg veliko dobrega veliko tudi šlamastik. (Joj, opravičujem se, pozabila sem navesti, kako tudi Plečnikov stadion, sočasno, ko ga tiščite med Unescovo kulturno dediščino, propada, ker se je popuščalo zasebnim apetitom, tako kot v primeru Kolizeja, in tudi Rog, zaščitena dediščina, se bo sesul sam vase, pa vanj občina ne vstopi z našim denarjem, tako kot namerava na še povsem čilo tržnico.) Moje mnenje je, da je v mestu veliko nujnejših projektov, ki bi ljudem olajšali življenje, tudi zunaj centra, in da lahko prenapihnjene ambicije tržnico ubijejo. Da je liftinga dovolj, ker prinaša sterilnost. A smem tako misliti ali pa imate kakšen odlok o prepovedi drugega mnenja?
In potem: ni dobro pisati v nervozi, človeku se marsikaj prav nemarno zapiše, denimo osebna žaljivost namesto sloga. Pa tudi tole: »Mimogrede – za ureditev garažne hiše pri bolnišnici se boste morali obrniti na vodstvo bolnišnice ali pa pristojno ministrstvo.« Pa saj točno to sem napisala: enim prebivalcem mesta gradite garaže vi, drugi pa naj se obrnemo na ministrstvo za zdravstvo. (In prosimo za pomirjevala.)
O številkah: 1700 projektov v celotni občini, le 300 v centru. Ta podatek ne pove nič o tem, kaj so prioritete, saj gre na eni strani za osnovno infrastrukturo, na drugi (na) pa za nadstandardne, prestižne investicije.
O tem, v kateri občini živim: ali vas prav razumem, ali skušate spodbijati moje mnenje z osebnim nadzorom, kje živim, na kolikih sestankih četrtnih skupnosti sem bila? Bom ekskomunicirana, če pri kakšni vaši maši nisem bila navzoča?
In o onem, da bi naj kolumnist ponujal boljše rešitve: naj vas razočaram, to ni moje delo, za to imate celo četico zaposlenih, tudi takih, ki skrbijo predvsem za gradnjo Potemkinovega mesta (denimo vaš PR, ki je zahteval popravek o članku, v katerem je bilo omenjeno, da je v Ljubljani veliko revnih). Sicer pa sem vam celo naštela boljše rešitve. Ampak ste strašno površno brali.
Za konec: reči, da vas lahko kritizira samo nekdo, ki se bo ali se je že skusil kot župan, je pa skorajda, kot bi brala Za narodov blagor (Ivan Cankar, op. p.). Avtoritarnost je, veste, zelo nevarna, globalna bolezen politikov, ki peljejo svet v najslabšo smer. A naj vas pomirim: ne bom kandidirala za županjo. Bom pa še naprej, tako kot polovica vprašanih, kritična do vašega dela in proti prenovi tržnice. In na volitvah bomo imeli svoj glas. Razen če nam ga do takrat ne vzamete.
Tanja Lesničar - Pučko, Dnevnik