Chelsea Manning, ki je bila še pred spremembo spola kot ameriški vojak Bradley Manning leta 2013 obsojena na 35 let zapora, bo pa zaslugi še zadnjih pomilostitev odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame sredi letošnjega maja zapustila strogo varovani vojaški zapor v oporišču Leavenworth v Kansasu. Najodmevnejšo odločitev med zdajšnjimi 64 celovitimi pomilostitvami in 209 znižanji zapornih kazni je Bela hiša premlevala že nekaj časa, Josh Earnest, predsednikov tiskovni predstavnik, pa jo je med vrsticami napovedal prejšnji teden, ko je poudaril razliko med Manningovo in drugim razvpitim žvižgačem Edwardom Snowdnom, ki je poiskal zatočišče v Rusiji. Za Chelsea je dejal, da je šla skozi vojaški kazenski proces, bila spoznana za krivo, poslana na služenje zaporne kazni in se je zavedla svojega napačnega ravnanja. »Gospod Snowden je prebegnil v roke sovražnika in poiskal zatočišče v državi, ki je pred kratkim vložila ves napor, da zruši zaupanje v demokracijo v naši državi,« je opisoval razliko med njima.
Še kot Bradley je bil Manning obsojen za dvajset kaznivih dejanj, med njimi za vohunstvo in krajo državne lastnine, oproščen pa za najresnejše, namreč pomoč sovražniku. Po izreku 35-letne zaporne kazni je izrazil željo, da poslej živi kot ženska, ki jo je vselej čutil v sebi, in se preimenoval v Chelsea.
Boj za žensko v sebi
Chelsea, ki je kljub svojim drugačnim občutkom ostajala v moškem zaporu in večino časa v samici, je v bitki z vojaškimi oblastmi tudi dvakrat poskušala storiti samomor, novembra lani pa se obrnila na vrhovnega poveljnika oboroženih sil in predsednika ZDA ter zaprosila za skrajšanje kazni na že preživetih šest let v zaporu. Zagotovila je, da sprejema »vso odgovornost« za svoja dejanja in zanje ne išče oprostitve. Le tri dni pred odhodom iz Bele hiše je Obama njeni prošnji ugodil.
Manning je še kot moški obveščevalni analitik imel dostop do vrste občutljivih vojaških in diplomatskih informacij med služenjem v Iraku. Rojen leta 1987 v Oklahomi se je po ločitvi staršev z materjo za krajši čas preselil v britanski Wales, kjer je kot najstnik obveljal za malce ekscentričnega in obsedenega z računalniki. Po končanem šolanju in vrnitvi v ZDA se je pridružil vojski, svojo odločitev pa je kasneje pojasnjeval z željo, da se v vojski reši ženske v sebi. V Irak je odšel oktobra 2009, osebna in splošna razočaranja pa so ga pripravila, da je Wikileaksu posredoval okoli 720.000 tajnih diplomatskih in vojaških dokumentov, med njimi na tisoče v povezavi z afganistansko vojno ter tudi najodmevnejši videoposnetek poboja ducata civilistov iz ameriškega helikopterja v Bagdadu leta 2007.
Ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea si ameriški preiskovalni organi menda že od tedaj prizadevajo dobiti v roke. Domnevno so to skušali tudi prek švedskih obtožb o njegovih spolnih napadih, a se je pred britansko izročitvijo Švedski in morebitni nadaljnji ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Pred dnevi je Assange sporočil, da se je pripravljen predati ZDA, če izpustijo Manningovo iz zapora. Američani sicer niso objavili nobene obtožnice proti njemu (ta je lahko tajna), Bela hiša pa je tudi zanikala, da bi s pomilostitvijo Manningove sprejela Assangeev izziv.
