Ljubljanski klub dobesedno životari, saj se brez finančnih sredstev komajda prebija iz meseca v mesec. Igralci in strokovno vodstvo niso plačani za svoje delo, zatika se pri dobavi opreme, občinstva na tribunah je zgolj še za vzorec, življenje vseh vpletenih v delovanje kluba pa je pravzaprav na las podobno boju na požiralniku. Agonija se vleče že tako dolgo, da je napočil čas za konkretne poteze. Olimpija bo morala spoznati, da v amaterskih razmerah s prostovoljci v klubski pisarni ne zmore več držati stika z resnim hokejem, ki ga zagotavlja odprto prvenstvo Avstrije. Slovo od profesionalne ravni, ki je tivolski klub v zadnjih letih ni zmogel dohajati, bi lahko pomenilo novo priložnost za ljubljanski hokej, vendar izključno na podlagi ustrezne dolgoročne strategije. Resda bi panoga v primeru izstopa Olimpije iz EBEL padla v najnižje brezno doslej, a glede na to, kako nevzdržne razmere vladajo v klubu, bi bilo vztrajanje v tem tekmovanju zgolj nadaljevanje odkritega podpiranja, kako hokej v mestu umira na obroke.
Letošnja zima je v Ljubljani rekordno najslabša tudi po dosežkih na ledu, a je treba poudariti, da hokejisti niso izgubili časti. Vsako tekmo so kljub morečemu ozračju odigrali po najboljših močeh, na trenutke so prikazali prav všečno in konkurenčno igro, vendar v štirih mesecih več kot treh zmag po rednem delu tekme niso zmogli. Olimpija je zaradi nespametnega poslovanja predvsem v zadnjem desetletju, ko se je nabralo za več kot tri milijone evrov dolga, zapravila ves ugled, zato v prezahtevni konkurenci EBEL s tako nizko samopodobo nima več kaj iskati.
Mnogim se porajajo vprašanja, kaj bi se zgodilo s slovenskim hokejem, če po desetih letih ne bi imel več predstavnika v EBEL, vendar pravo vprašanje se glasi, kakšna je prihodnost v primeru vztrajanja v sedanjih razmerah. Dejstva kažejo, da je začetek nove poti z izhodišča neizbežen, saj je bilo storjenih preveč usodnih napak. Zagotovo se bo morala v reševanje problematike bolj angažirati tudi (pre)večkrat apatična hokejska zveza in prevzeti odgovornost, da bo v domačem okolju naposled priredila vsaj kredibilno tekmovanje. V tej sezoni je na silo poskusila z uvedbo superpokalne tekme, na kateri niti pravila niso bila natančno znana, pokalno tekmovanje pa se je sprevrglo v pravo zmešnjavo, saj so že dvakrat prestavili termin finalne tekme.
