Donald Trump je imel prvi intervju za britanske medije po izvolitvi, in to ne s komerkoli. Dal ga je Murdochovemu dnevniku The Times oziroma njegovemu novemu kolumnistu Michaelu Govu, ki je obenem konservativni poslanec v parlamentu in velik zagovornik izstopa iz EU. Je tudi bivši pravosodni minister, ki se je po odstopu premierja Davida Camerona neuspešno potegoval za položaj šefa vlade.
Times je intervju objavil dan pred na veliki zvon obešenim prvim govorom premierke Therese May o vsebini brexita. To ne more biti naključje, saj desničarski Times in Rupert Murdoch navijata za trdi brexit (umik s skupnega trga EU in popoln nadzor nad priseljevanjem iz EU). Izpričana Trumpova velika naklonjenost Britaniji pa povečuje pritisk za trdi brexit, posebno obljuba o hitri sklenitvi dvostranskega sporazuma o trgovini. Toda kdor verjame Trumpu, da ga bosta državi sklenili v nekaj tednih po Trumpovem prihodu v Belo hišo, verjetno verjame tudi v palčke in Sneguljčico.
Trump ni ravno Kissinger...
Gove ima najbolj prav, ko v članku omeni, da Trump ni Henry Kissinger. Njegov besednjak je skromen in omejen. Njegove prispodobe niso kissingerjevske, ampak gostilniške. Zdaj tudi vemo, da Trump ni povabil premierke Mayeve na čimprejšnji obisk, ampak, da se je, precej servilno, povabila sama. Trump je Govu povedal, da mu je takoj po božiču poslala pismo: »Zahtevala je srečanje in srečala se bova takoj, ko pridem v Belo hišo, in... Nekaj bova spravila skupaj zelo na hitro.« Ta nekaj je sporazum o trgovini. Trump se v intervjuju navdušuje nad brexitom, o katerem »ve, da se bo končal kot velika reč«, in misli, da bodo druge članice sledile Britaniji in jo zapustile.
»EU bo razpadla«
»Ljudje, države hočejo svojo identiteto in Združeno kraljestvo je hotelo svojo identiteto,« pravi Trump, ki napoveduje razpad EU zaradi ekonomskih težav in migrantske krize. »Če Britanija ne bi bila prisiljena sprejeti vseh teh beguncev (Britanija je v resnici sprejela zelo malo beguncev), tako veliko, z vsemi problemi , ki jih to povzroča, mislim, da ne bi imeli brexita. To je bila zadnja slamica, ki je zlomila kamelin hrbet (ne ravno predsedniška in primerna prispodoba, ki v angleščini pomeni, da je na videz manjše ali rutinsko dejanje povzročilo nepredvidljivo veliko ali nenadno reakcijo). Mislim, da bodo odšli tudi drugi… Če se bo nadaljeval priliv beguncev v različne dele Evrope… Mislim, da je EU zelo težko obdržati skupaj, ker so ljudje zato jezni.« Res ni Kissinger.
Nemško orodje
Trump misli, da bi Zahod moral z denarjem zalivskih držav zgraditi varna območja v Siriji in da je nemška kanclerka Angela Merkel naredila »eno zelo katastrofalno napako, ko je vzela vse te ilegalce, vse te ljudi, od kjerkoli so prišli. Nihče ne ve niti tega, od kod so prišli.« Trump tudi misli, da je EU proti ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti. Najbolj se mu je očitno zamerila na Irskem, kjer ima »veliko, veličastno posestvo«, za katero je načrtoval »orjaško čudovito širitev«, pa jo je opustil: »Veliko sem se naučil, ker so posegli po ekoloških trikih, da bi ustavili ta projekt.«
Trump enači EU z Nemčijo. »Pogledaš EU in to je Nemčija. Nemško orodje. Zato sem pomislil, da je bila Britanija zelo pametna, ker se je odločila, da gre ven.« Merklovo in Putina je v intervjuju na neki način vrgel v isti koš. Obema bo najprej zaupal, vendar to ne utegne trajati dolgo. Če bo Putin pristal na krčenje jedrske oborožitve, pa bo ukinil ekonomske sankcije proti Rusiji.
V kampanji je bil zelo skeptičen do Nata. V tem intervjuju je poudarjal svojo zavezanost obrambi Evrope in Zahoda. Izrazil pa je skrbi, ker se Nato ni reformiral, da bi se soočil z glavno grožnjo, islamskim terorizmom. »Tako so me napadali, ko sem rekel, da je Nato zastarel. Dva dni so me napadali, potem pa govorili, da ima Trump prav. Pa še nekaj je – to, da članice ne plačujejo poštenega deleža, mi pa naj bi jih ščitili. Veliko članic ne plačuje, kolikor bi morale, kar je nepošteno do ZDA. Nato je zame zelo pomemben, a samo pet držav plačuje toliko, kot naj bi. Pet. To ni veliko,« je dejal in tako posredno kritiziral tudi Slovenijo, ki je po porabi za obrambo glede na BDP na samem dnu.
