Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zatrdili, da eNaročanje v zdravstvu pospešeno uvajajo. A podatek, da se četrtina izvajalcev zdravljenj v novost tudi do zadnjega roka ni vključila, je sramota za vse vpletene. Časovni okvir so že tolikokrat širili, da se ga marsikomu v zdravstvu očitno ne zdi prav nujno upoštevati. Tudi če so spremembe, ki bi se jim morali prilagoditi, v dobro bolnikov, kot je to pri eNaročanju.
Elektronsko naročanje je eden od ključnih delov informatizacije zdravstva, za katero naj bi po prvotnih ocenah do leta 2023 namenili več kot 130 milijonov evrov. Projekt eZdravje je najprej zaznamovalo prerivanje računalniških podjetij za naročila, stalni pa so bili tudi očitki, da so razpise pisali tako, da so se posebej prilegali nekaterim od teh podjetij. Računsko sodišče je leta 2013 ugotovilo, da na ministrstvu za zdravje v mandatih šestih ministrov zapored niso imeli celovitega pregleda nad izdatki za informatizacijo. Tako so kupovali rešitve, ki jih na koncu niso uporabili, za enaka ali podobna svetovanja pa so plačevali več podjetjem. Leto pozneje so na ministrstvu za zdravje o sumih kaznivih dejanj, ki naj bi jih pri projektu eZdravje zagrešili neznani storilci, obvestili okrožno državno tožilstvo. Takrat so povedali tudi, da nameravajo do konca leta 2014 eNaročanje razširiti na vse izvajalce, torej vse bolnišnice, zdravstvene domove in koncesionarje. Več kot dve leti pozneje tej nalogi še vedno niso kos.
K temu, da se je premikalo po polžje, je pripomogla pasivnost zdravstvene politike v Sloveniji. Tako z nejasnimi predstavami, kaj bi od informatizacije zdravstva radi, kot s tem, da so za uveljavljanje sprememb sestavili premajhne ekipe. Čeprav bi moralo biti vsem vnaprej jasno, da bo za uspešen preskok potrebne ogromno pomoči uporabnikom na terenu.
Ključna težava eNaročanja danes ni informacijska tehnologija, ampak delo z ljudmi. Navodil, kako morajo ravnati, v bolnišnicah niso povsod enako razumeli. Že zgodaj jeseni so se vrstila tudi opozorila, da bo treba poskrbeti za dodatno usposabljanje o uporabi novosti. Znano je bilo tudi, da se podatki o tem, koliko čakanja lahko bolnik pričakuje, marsikje ne ujemajo. Pa tudi, da ponekod ne znajo ali pač nočejo pripraviti urnikov, s katerimi bi bilo čakanje preglednejše. Bolnikom so septembra svetovali enako kot danes – zavrtite telefon. Očitno pa zvonjenje, ki je opozarjalo na težave eNaročanja, ni bilo dovolj glasno, da bi pritegnilo pozornost oblastnikov.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred dobrega pol leta zagotavljala, da bosta eNaročanje in eNapotnica pomembno prispevala k urejanju čakalnih vrst. Ta teden bo ministrica koalicijskim kolegom predstavila temelje bodoče zakonodaje v zdravstvu, pa tudi načrte za letošnje skrajšanje čakalnih dob. Da ne bo bolje le na papirju, bi morala čim prej preveriti tudi, kaj se dogaja po pisarnah, kjer bolnikom delijo termine za operacije in preglede. Če tam ne bodo prisiljeni, da začnejo delati drugače, lahko v nedogled tičijo ob papirju in stacionarnih telefonih.
