Katere so ključne novosti v reformi?
V krogih blizu ministrice zagotavljajo, da bodo z zdravstveno reformo pomembno zmanjšali nered pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pri pripravi nove zakonodaje so na primer ugotovili, da več kot tisoč kmetov prispevkov sploh ne plačuje. Ne zato, ker tega ne bi zmogli, temveč zato, ker so jih davkarji »spregledali«. Z odpravo tovrstnih anomalij naj bi po besedah naših sogovornikov našli tudi nekaj dodatnega denarja za zdravstvo.
Z reformo naj bi tudi bistveno omejili možnost, da se posameznik zavaruje po sorodniku. Odraslih, ki so v zavarovanje vključeni na tak način, je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kar 66.117. Med njimi so poleg zakoncev in zunajzakonskih partnerjev tudi starši in celo nekdanji zakonci. Prvotno naj bi bila v igri možnost, da bi se lahko po svojcih v prihodnje zavarovali le še otroci, a bi lahko to po mnenju nekaterih sprožilo »socialno bombo«. Zato naj bi se za zdaj odločili le za dodatne omejitve zavarovanja odraslih po sorodniku.
Zdravstvo pa naj bi postalo pravičnejše do otrok – na pristojnem ministrstvu namreč načrtujejo njihovo univerzalno zavarovanje. Dosedanja zakonodaja je sicer že predvidela, da morajo biti otroci zavarovani. Vseeno pa je v praksi prihajalo do primerov, ko otrok ni imel zavarovanja, če si tega niso uredili njegovi starši.
Tudi sicer naj bi bile možnosti zdravstvenega zavarovanja v prihodnje preglednejše. V predlogu novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi precej zmanjšali število podlag, po katerih lahko ljudje plačujejo prispevke. Seznam ZZZS kaže, da je danes kar 26 skupin zavarovancev in še več načinov, na katere imajo lahko ljudje v teh skupinah urejeno zdravstveno zavarovanje. Kmetje ga na primer plačujejo glede na katastrski dohodek, glede na bruto osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali pa tako, da si osnovo izberejo sami. Od tega, na kakšen način so zavarovani, je odvisen obseg njihovih pravic.
Višine nadomestil v primeru bolezni naj ne bi zniževali
Nekatere spremembe naj bi uvajali tudi pri bolniških nadomestilih. Darovalci krvotvornih matičnih celic za svojo človekoljubno ravnanje po novem ne bodo več »kaznovani« oziroma bodo prejemali polno nadomestilo, kakršno že sedaj prejemajo krvodajalci. V prihodnje pa naj bi stopili na prste tistim, ki izigravajo sedanje pravice do bolniških nadomestil. Kot tak primer v največji vladni stranki izpostavljajo fiktivno zaposlovanje svojcev, ki kmalu po zaposlitvi na dobro plačana mesta odidejo na dolgotrajno bolniško in prejemajo visoka nadomestila iz zdravstvene blagajne.
Sicer pa naj višine nadomestil v primeru bolezni v prihodnje ne bi zmanjševali, prav tako naj se tudi ne bi krčila košarica pravic. Kot je znano, bodo dopolnilno zavarovanje nadomestili z novo dajatvijo, ki naj bi v nasprotju s sedanjimi enotnimi premijami upoštevala višino posameznikovih prejemkov. »Nova dajatev bo pravičnejša in bo tiste z najnižjimi dohodki celo nekoliko manj obremenila, kot jih sedanje dopolnilno zavarovanje,« pravijo v ministričinih krogih. Kolar-Celarčeva bo koalicijskim partnerjem prihodnji teden predstavila še načrt skrajševanja čakalnih dob. Tako kot lani bodo tudi letos izbrali zdravljenja, pri katerih bodo bolnišnicam in koncesionarjem plačali za dodatne obravnave bolnikov. Lanske spodbude so, ker so bile dorečene šele sredi leta, učinke sicer pokazale šele tik pred koncem leta 2016. Letos naj bi zato dodatna zdravljenja »razdelili« že na začetku leta.
