Južnokorejski parlament je decembra glasoval za odstavitev predsednice Park Geun Hye, ker je dovolila svoji prijateljici, da se je vmešavala v državne zadeve in na tak način od podjetij, kot je Samsung, izsiljevala donacije za svoje nevladne organizacije. Zdaj mora odstavitev potrditi še ustavno sodišče.
72-letni Ban, ki še ni jasno povedal, ali bo kandidiral, trenutno ni v nobeni politični stranki. Najbrž ga bo hotela imeti za svojega predsedniškega kandidata stranka Barun, ki je nastala pred novim letom, ko se je 30 poslancev ločilo od vladajoče stranke Saenuri. Ban Ki Moon se gotovo ne bo pridružil stranki Saenuri, ki je zaradi Parkove in njene prijateljice izgubila med volilci večji del podpore.
Zdi se, da bi edino on lahko rešil konservativni tabor pred porazom. V resnici pa bo to težko, ker v anketah tretjeuvrščeni kandidat podpira prvouvrščenega Moon Jae Ina. Oba bosta poskušala Ban Ki Moona diskreditirati zaradi njegovih povezav s Parkovo. Poleg tega tudi Bana bremenijo nekatere afere, med drugim sta njegov brat in nečak v ZDA obtožena poskusa podkupovanja pri prodaji kompleksa nebotičnikov v Hanoju. Ban pa naj bi leta 2005 kot zunanji minister prejel 180.000 evrov podkupnine.
Vprašanje je tudi, ali oziroma kako bo lahko nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov brez težav prešel iz vloge diplomata in tehnokrata v vlogo bodočega voditelja države, ki mora ljudem v volilni kampanji ponuditi nekakšno vizijo prihodnosti.
Sicer pa Banu iz časa vodenja OZN očitajo predvsem, da ni bil dovolj odločen v sirskem konfliktu, tudi v jemenskem ne. Prav tako mu ni uspelo uveljaviti prepovedi prodaje orožja Južnemu Sudanu. Premalo da si je tudi prizadeval za boj proti terorizmu. Predvsem pa mu ni uspelo, da bi svet sprejel skupne ukrepe v prid beguncem, ki jih je po svetu že 65 milijonov.
V dobro pa mu je šteti, da se je zavzemal za pravice žensk in istospolnih parov, pa čeprav je konservativec. Pomemben je tudi njegov prispevek v prizadevanju za pariški podnebni sporazum. mš
