Nekdanja največja hrvaška naftna družba INA, katere večinski del je kupil madžarski naftni velikan Mol, greni življenje že tretjemu hrvaškemu politiku – med njimi sta dva premierja in en podpredsednik vlade, vsi trije pa so iz vrst HDZ.
Spomnimo: nekdanjega hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja so na zatožno klop med drugim posadili zaradi suma, da je pri prodaji Ine Madžarom v žep pospravil deset milijonov evrov podkupnine. Sanader je imel še druge umazane posle, a Hrvati so mu najbolj zamerili prodajo gospodarskega ponosa države. Sodišče ga je zaradi te sporne kupčije in posojil Hypo banke obsodilo na osem let in pol zapora, a je ustavno sodišče Hrvaške sodbo razveljavilo zaradi procesnih napak.
Kar nekaj neprespanih noči zaradi Ine in Mola je imel lani podpredsednik vlade Tomislav Karamarko. Hotel je »popraviti« napako svojega nekdanjega šefa Sanaderja in doseči neke vrste gentlemanski dogovor z Molom okrog lastništva in se tako izogniti nadaljevanju arbitraže na sodišču v Ženevi, ki jo je sprožila hrvaška vlada zaradi suma korupcije v primeru prodaje Ine. Po samo nekaj mesecih sedenja na podpredsedniškem položaju je v javnost pricurljala novica, da je Karamarkova soproga (oziroma njeno podjetje) na plačilnem seznamu največjega molovega lobista in da so Karamarkova prizadevanja, da bi Hrvaška dobila del Ine nazaj, čisto navadno sprenevedanje. Karamarko je na koncu odstopil pod pritiskom obtožb, ki so prihajale celo iz njegove HDZ, da je državljanom zamolčal, da je v primeru Ina-Mol v konfliktu interesov. Kot vemo, je s tem padla Oreškovićeva vlada in Hrvati so šli lani jeseni znova na volišča.
Čaka jih prva interpelacija
Sedanjo vlado Andreja Plenkovića od prvega dne mika, da bi vendarle dobili večinski delež Ine nazaj, še posebej potem, ko je iz Ženeve prišla novica, da Hrvaški na arbitražnem sodišču (UNCITRAL) ni uspelo dokazati, da so Madžari do hrvaškega naftnega podjetja prišli s korupcijskimi posli. Prizadeti nacionalni ponos ob izgubi Ine naj bi po mnenju nekaterih ministrov skušali rešiti tako, da bi odprodali 25 odstotkov lastništva v javnem podjetju Elektrogospodarstvo Hrvaške (HEP), s tem denarjem pa bi se lotili odkupa Ine, ne da bi bilo treba seči v proračun. A cena bi bila precej višja od tiste, po kateri so Ino prodali, in to je samo še prililo olja na ogenj.
Opozicijska SDP je zato že napovedala interpelacijo, če bo Plenkovićeva vlada res posegla po tem načrtu. To sicer ne bi pomenilo velike nevarnosti za vlado, saj ima koalicija okrog HDZ večino v saboru. Vendar je odločno proti prodaji HEP koalicijski partner Most, pa tudi nekateri ministri niso navdušeni. Vse kaže, da bo Ina še dolgo kost v grlu tej in prihodnjim hrvaškim vladam.
