Čeprav Nafta Lendava zaposluje le še enega delavca, je po strategiji upravljanja kapitalskih naložb uvrščena med pomembne državne naložbe. Predvsem zaradi polovičnega lastniškega deleža v družbi Geoenergo, ki ima potencial za črpanje ogromnih količin plina iz pomurskih globin.
Z vmesnimi vzponi in padci proizvodnja naftnih derivatov v Pomurju nepretrgoma poteka že od leta 1943. Toda kljub temu, da nikoli niso bili zaznani negativni vplivi na okolje, je upravno sodišče, ki je prisluhnilo okoljevarstvenikom, s svojo odločitvijo pred kratkim odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina in ločevanje nafte v Petišovcih. Tega je lani izdala Agencija RS za okolje (Arso). Z odločitvijo upravnega sodišča je bila zamrznjena načrtovana 10-milijonska naložba v Pomurju.
V raziskave o obstoju plina je angleška družba Ascent Resources v zadnjem desetletju vložila že 42 milijonov evrov. Partner pri projektu je družba Geoenergo, v kateri je poleg Nafte Lendava polovični lastnik še Petrol. Na podlagi podpisane koncesijske pogodbe za obdobje med letoma 2002 in 2022 je Geoenergo sicer imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin v Murski depresiji. Ker je upravno sodišče razveljavilo dovoljenje Arsa, sta se bila Ascent in Geoenergo prisiljena lotiti načrta B. S hrvaško naftno družbo Ina sta sklenili pogodbo o dobavi surovega plina. To pomeni, da bo precejšnji del dodane vrednosti ostajal na Hrvaškem, kjer se bo po predelavi slovenski plin tudi prodajal.
Z novo napravo bi plin lahko sami prečistili
Po pojasnilih direktorja Geoenerga Boruta Bizjaka si bodo s projektnimi partnerji še naprej prizadevali za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev nove centralne plinske postaje v Petišovcih, v kateri bi plin lahko sami prečistili in ga predali v slovensko prenosno omrežje. Brez dovoljenja nove naprave za čiščenje plina namreč ni mogoče postaviti, v slovensko plinovodno omrežje pa ni mogoče dobavljati plina.
Kot je poudaril Bizjak, odločitev upravnega sodišča ne nasprotuje naravi projekta, temveč se sklicuje na postopkovne napake pri uporabi določil evropskega in nacionalnega materialnega prava. V ponovljenem postopku bi po oceni poznavalca razmer Arso lahko izdelal študijo vplivov na okolje, kar bi pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za vzpostavitev proizvodnje predelave plina občutno podaljšalo.
V globinah Pomurja naj bi bilo za okoli 17 milijard standardnih kubičnih metrov plina. Od te količine naj bi ga bilo mogoče načrpati od 20 do 50 odstotkov, kar pomeni, da odkriti plin zadostuje za približno desetletno oskrbo Slovenije. Po pogodbi med Geoenergom in Ascentom slednjemu do poplačila vloženih sredstev pripada 90 odstotkov načrpanega plina, nato pa 75 odstotkov. Tako Nafta Lendava kot Petrol bi iz načrpanega plina lahko prejela vsak po okoli 150 milijonov evrov.
Sanacija Nafte Lendava teče po načrtih
Po odmevnem propadu Nafte Pertrochem v lasti Nafte Lendava sanacija slednje poteka uspešno. Ker Nafta Lendava izvaja vse zaveze iz sporazuma, sklenjenega z bankami upnicami v preteklem letu, so ji te pred kratkim podaljšale rok za vračilo posojil, je naše informacije potrdil direktor Bizjak.
Razen Geoenerga je Nafta Lendava še lastnica dveh delujočih družb: Eko-Nafte in Nafte – varovanja in požarne varnosti. Pred dnevi je vlada odločila, da bo terjatve do Eko-Nafte v višini 1,5 milijona evrov odplačno prenesla z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Slovenski državni holding (SDH). Po pojasnilih SDH poleg sanacije Nafte Lendava že nekaj časa poteka sanacija obeh hčerinskih družb. Ključni del prestrukturiranja Eko-Nafte je sanacija dolgov in optimizacija poslovanja ter prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Družba ima v lasti bencinski servis. Upoštevaje finančno in poslovno stanje Eko-Nafte ter sanacijski načrt, potekajo dogovori z upniki o odkupu terjatev, ki bodo pozneje poplačane z odprodajo premoženja, so nakup terjatev do Eko-Nafte utemeljili na SDH. Po pojasnilih Bizjaka je Eko-Nafta v skladu s strategijo prenesla rezervoarje za skladiščenje naftnih derivatov in z njimi povezane obveznosti na Zavod RS za blagovne rezerve (ZRSBR). Po prenosu družba opravlja storitve za ZRSBR in trguje z naftnimi derivati ter drugimi energenti. V preteklem letu so se prihodki Eko-Nafte zmanjšali za tri odstotke, na 2,08 milijona evrov. Pri tem je bila izguba malenkost manjša kot leto pred tem in je znašala dobrih 400.000 evrov.
