Pri odločitvi za samostojno državo je Slovenija po ocenah govorcev na okrogli mizi »Slovenija in Evropska unija po 25 letih priznanja« ujela ugoden zgodovinski trenutek, ko je razpadala Sovjetska zveza in se je mednarodna skupnost lažje odločila za priznanje Slovenije. A splošno mnenje vendarle je, da je Slovenija v zadnjega četrt stoletja zaspala in ni izpolnila ciljev, s katerimi je vstopila v evroatlantske povezave.
Po mnenju prvega predsednika vlade Lojzeta Peterleta je imela Slovenija v teh letih dobo rasti in dobo krize. Bolj kot se je Slovenija oddaljevala od vrednot osamosvojitve, bolj je tonila v krizo, ki še ni presežena, je ocenil. Doba rasti je prinesla mednarodno uveljavljanje države in konsolidacijo doma, ko se je država oddaljila od vrednost osamosvojitve, pa je sčasoma vse globlje tonila v dobo krize. V Sloveniji po Peterletovem mnenju trenutno nimamo takšnih razmer, da bi bila država še naprej privlačna za svoje ljudi, zato tudi prihaja do izseljevanja.
Opuščanje temeljnih vrednot v EU in Sloveniji
Da je perspektiva mladih v Sloveniji povezana s perspektivo EU, je poudaril prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je primerjal stanje v EU in Sloveniji. V obeh prihaja do retrogradnega procesa. EU je začela opuščati vrednote, na katerih temelji. Tudi Slovenija ni vztrajala pri načelih in vrednotah, ki jih je imela ob ustanovitvi. V politiki se je začelo vse bolj uporabljati alibijsko stališče, da je Bruselj sprejel določeno odločitev.
Prvi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je menil, da Slovenija danes nekoliko zaostaja za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo, kar po njegovem mnenju ni dobro. Da bi mladi ostali v Sloveniji, bi morali po njegovem mnenju uveljaviti načelo meritokracije – nagrajevanja tistih, ki so uspešni in imajo zasluge. Pri tem je Rupel povlekel vzporednico med EU in Slovenijo. Problem EU je po njegovem mnenju, da so danes v vodstvu ljudje, ki niso bili izbrani na volitvah, temveč v ozkih strankarskih krogih. Da bi ustavili izseljevanje mladih iz Slovenije, je treba uporabiti načelo meritokracije. Izbiranje kadrov bi po Ruplovem mnenju moralo potekati v skladu s sposobnostmi, ne pa na podlagi prijateljskih vezi s katero od političnih strank.
Vsega ni kriva politika
Tudi prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju dr. Lojze Sočan je bil kritičen do slovenske politike. Ta je sicer po njegovem mnenju znala izpeljati osamosvojitev, ni pa znala slediti skandinavskem vzoru, da bi se z drugorazrednega položaja prebila med najbolj konkurenčna gospodarstva in postala humana družba. A hkrati se je spremenila tudi mentaliteta EU. Iz prvotnega obdobja konvergentne rasti, ko so vse države imele iste cilje, je prešla v obdobje neoliberalizma, ki je prevladal v evropskem finančnem in bančnem sektorju ter je pripeljal do izžemanja južnih članic EU. V tem obdobju pa se po Sočanovem mnenju tudi ni spremenilo nesposobno vodstvo Slovenije.
A da ni vsega kriva država, čeprav se mnogi sprašujejo, ali smo se za to borili, je poudaril nekdanji novinar RTV Slovenija Branko Maksimovič, ki je od blizu spremljal osamosvajanje v Slovenije. V genih državljanov je odtujen odnos do države, je dejal in to pripisal podrejenosti Slovenije v Jugoslaviji. »Premalo je evropske zavesti in aktivnega državljanstva,« je o stanju duha v državi četrt stoletja po osamosvojitvi menil Maksimovič.
