Osmega julija lani je bil na vrhu članic zveze Nato v Varšavi sprejet sklep, da na Poljsko in baltske države pošljejo močne vojaške okrepitve, in zdaj so ga začeli uresničevati. V nemško pristanišče Bremerhaven so prispeli prvi tanki, samohodni topovi in oklepna vozila, ki so v okviru akcije Atlantska odločnost že krenili proti Poljski. To naj bi bil ob ekonomskih sankcijah Zahoda Natov vojaški odgovor na rusko pripojitev Krima in posredno vojaško delovanje v krizi na vzhodu Ukrajine, s čimer je Moskva po oceni udeležencev srečanja v Varšavi kršila mednarodno pravo in ogrozila varnost in mir v Evropi.
Prehiteti Trumpa
Gre za eno največjih novodobnih premeščanj Natovih vojaških sil, pri čemer večino vojakov in orožja prispevajo ZDA. S tem želi severnoatlantsko zavezništvo sporočiti Moskvi, da je pripravljeno braniti svoje članice.
Operacija naj bi bila končana do pomladi letos, kaže pa, da so nameščanje dodatnih sil nekoliko pospešili, saj novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ni zadovoljen s prevelikim deležem ameriškega angažmaja v Natu v primerjavi z evropskimi zaveznicami, med katerimi le redke v celoti izpolnjujejo svoje prevzete obveznosti glede porabe sredstev za obrambo in krepitev borbene moči nacionalnih oboroženih sil, s tem pa posredno tudi Natovih. Obenem Trump v svojih nastopih in tvitih ni tako oster do Putina kot dosedanja ameriška administracija. Zato vojaški in politični analitiki opozarjajo, da obstaja možnost, da Trump upočasni ali celo ustavi izvajanje operacije Atlantska odločnost.
30 slovenskih vojakov
Ko bo namestitev dodatnih sil in orožja končana, naj bi bilo na vzhodu Poljske, v baltskih državah, v Romuniji in Bolgariji okrog 3500 ameriških vojakov in 500 vojakov iz drugih držav članic, 87 tankov, 144 oklepnih vozil in nekaj sto samohodnih topov. Večina vojakov in orožja bo najprej zbranih na vzhodu Poljske, nato pa jih bodo razmestili v ostale države. Kmalu naj bi se jim pridružile še močne helikopterske sile (10 chinookov, 50 black hawkov in 24 apachev) z okrog 400 vojakov, ki bi skrbeli zanje.
Velika Britanija bo poslala na območje Črnega morja bojna letala, v Estonijo pa oklepnike in bataljon vojakov. V akciji bodo manjše število vojakov in oklepnikov dale še Francija, Danska, Nemčija, Albanija, Belgija, Kanada, Hrvaška, Italija, Nizozemska in Luksemburg. Udeležbo s 30 vojaki, ki bodo pod kanadskim poveljstvom nameščeni v Latviji, je potrdila tudi Slovenija. Nato pa je že pred časom na ozemlju Poljske namestil ustrezne zaloge goriva, streliva in opreme, da bi skrajšali čas oskrbe bojnih enot. Vojake naj bi s svežimi silami nadomeščali na devet mesecev. V Natu, ki je pred šestimi meseci prevzel nadzor nad protiraketnim ščitom v vzhodni Evropi, ki veliko bolj jezi Moskvo, vztrajajo, da gre zgolj za obrambno operacijo, da pa še vedno dajejo prednost političnemu dialogu.
