V zadnjih dneh lanskega decembra mi je potem v valovih poslal še veliko elektronskih pisem (nehal sem šteti pri številki 30), polnih selekcioniranih in enostranskih informacij, vendar so imeli vsi popolnoma isto konotacijo. Ob branju sem začutil pravi cunami sovraštva do muslimanov, ki so po njegovem vzrok za vse težave v svetu. Ko sem končal branje vseh sporočil, sem imel občutek, da smo krivi tudi za pomanjkanje snega v letošnji zimi, zmagalo pa je svarilo, »da se bo v Evropi kmalu začela še ena vojna in da bodo Evropejci pospravili muslimane, tako kot so pospravili Jude«. Takšna sporočila po navadi preberete od ljudi, ki se skrivajo za lažnimi profili in imeni. Ko se pod takšnimi izjavami podpiše človek s svojim pravim in polnim imenom, in to v času praznikov, ko naj bi bil v krogu svojih najdražjih, se človek malo zamisli.
Holokavst ali hebrejska beseda shoah, ki pomeni katastrofa, je bilo samo zadnje poglavje v tej žalostni epopeji, vendar se je zgodba začela veliko prej. Odnos svetovnih vladarjev do Judov je bil skozi zgodovino bolj negativen kot pozitiven, kar je posledično povzročilo nastanek izoliranih mestnih četrti v Evropi, znanih po imenu geto, številne vojne in masakri pa so povzročili njihove migracije, predvsem z južnega dela evropske celine na severna in vzhodna območja. Španski in portugalski Judje so po izgonu v 15. stoletju dobili zatočišče v muslimanskih deželah severne Afrike in otomanskem imperiju. Tako so se skupnosti bogatih sefardskih Judov oblikovale v Solunu, Skopju in Sarajevu, kjer so s svojim znanjem in kulturo vplivale med drugim tudi na razvoj znamenite sevdalinke, s finančnimi vložki pa so pospešile razvoj gospodarstva in bančništva.
Judi so s seboj prinesli tudi Hagado, ki je unikaten judovski rokopisno poslikan kodeks o Pashi iz 14. stoletja. Gre za izjemno redek primer takšne literature in leta 1894 ga je družina Jožefa Kohena podarila narodnemu muzeju v Sarajevu. Ko je Avstro-Ogrska okupirala Bosno in Hercegovino leta 1878, so se v deželi začele naseljevati tudi večje skupine Aškenazov, ki so prihajali predvsem iz nemško govorečih pokrajin. Obe skupnosti sta na Balkanskem polotoku doživeli pravi razcvet in samo v BiH jih je vse do začetka druge svetovne vojne živelo približno 14.000, od tega večina v glavnem mestu.
Potem se je začelo pospravljanje. Z nastankom Neodvisne države Hrvaške in s prihodom nemških okupacijskih sil se je začela njihova aretacija, izgon v koncentracijska taborišča na Pagu in v Jasenovcu, nekatere pa so odpeljali celo v Auschwitz. V holokavstu sta izginili dve tretjini bosanskih Judov, preostali so preživeli na dva načina. Nekateri so se pridružili partizanskemu gibanju, od katerih je najbolj znan postal Isak Samokovlija, zdravnik in pisatelj iz Goražda, drugi pa so preživeli tako, da so se s pomočjo sosedov in lažnih dokumentov pretihotapili na ozemlje pod nadzorom italijanskih sil, kjer je bil odnos do Judov v primerjavi z nacisti manj sovražen. Vsi poznamo zgodbo Oskarja Schindlerja in njegovega poguma, kako je rešil 1200 Judov, vendar je bilo v tistih težkih časih v Evropi še veliko malih schindlerjev, ki so prav tako izpostavili svoja življenja.
Yad Vashem, svetovni center za ohranitev spomina na holokavst, je zabeležil 47 oseb iz Bosne, ki so reševali Jude pred smrtjo. Med njimi je bila tudi družina Hardaga, ki je vso vojno skrivala judovsko družino Jožefa Kavilia. Oče Zejnebe Hardaga, Ahmed Sadik, je bil zaradi pomoči, ki jo je ponudil judovskim sosedom, pozneje aretiran in je umrl v koncentracijskem taborišču. Tako Zejneba kot tudi družina Kavilio sta preživeli drugo svetovno vojno. Ko se je leta 1992 začela še ena vojna v BiH, je ravno potomcem družine Kavilio uspelo Zejnebi zagotoviti odhod v Izrael, kjer je tudi umrla.
Kaj je bilo s Hagado? Ko so Nemci vstopili v Sarajevo, se je skupina vojakov in častnikov takoj napotila v narodni muzej. Njihov namen je bil prevzeti Hagado in jo uničiti, vendar jim je glavni knjižničar Derviš Korkut povedal, da jo je že predal drugemu nemškemu oficirju. Korkut je pozneje Hagado odnesel k muslimanskemu imamu v vasi pod Treskavico, kjer je ostala skrita vso vojno. Hagada je še danes najbolj vreden eksponat v sarajevskem narodnem muzeju. Poleg tega je tudi Korkut rešil nekaj judovskih družin pred Nemci.
Vojna se ne začne s streljanjem. Ta se najprej začne s pisanjem o nekom, ki je nevaren, in nas zato mora biti strah (Moj boj), potem se za takšne ideje pridobi širša podpora, s pomočjo katere se pride na oblast. Ko so enkrat na oblasti, lahko začnejo realizirati načrte in preidejo od besed k dejanjem. Tudi ko so nacisti s svojimi kolaboracionisti pospravili evropske Jude, težave niso izginile, saj smo našli novega »sovražnika«, in iz druge svetovne vojne smo takoj prešli v novo, hladno vojno, ki je tudi brez Judov trajala celih 50 let. Ne verjamem, da se lahko zgodi še en evropski holokavst, če pa bomo že doživeli ponovitev, ohranimo človeškost in bodimo novi schindlerji, korkuti in zejnebe.
Do takrat pa raje pospravimo lastna podstrešja.
