Vseh sedem sindikalnih central zahteva od ministrstva za delo, da prekliče svojo enostransko odločitev in vrne prispevno stopnjo delodajalcev za poklicno upokojevanje na prejšnjih 9,25 odstotka, upravljalsko provizijo Kapitalske družbe (Kad) pa zniža z enega na 0,5 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). V novem pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, ki je začel veljati z začetkom leta, se je prispevna stopnja za prihodnji dve leti znižala na osem odstotkov, kar po oceni sindikatov ogroža izplačevanje poklicnih pokojnin.
Sindikati so za ponedeljek sklicali tiskovno konferenco, na kateri bodo napovedali začetek izvajanja sindikalnih aktivnostih. Kakšne bodo, še ne želijo razkriti, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi upravičenci do poklicnih pokojnin 18. januarja pred poslopjem ministrstva za delo izvedli protestni shod.
V poklicno zavarovanje SODPZ so vključeni delavci, ki opravljajo bodisi zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati, denimo policisti, vojaki, gasilci, železničarji, livarji, piloti... Pravico do poklicne pokojnine, ki jo prejemajo do starostne upokojitve, pridobijo, ko izpolnijo določeno pokojninsko dobo, vendar le v primeru, da sredstva na njihovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje.
»Gnev in ogorčenje« med sindikati
Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa in vodja sindikalne pogajalske skupine sindikatov, opozarja, da novi pokojninski načrt ne daje dovolj zagotovil, da bi upravičenci v prihodnjih letih tudi dejansko prejeli poklicne pokojnine. »Bojimo se, da bodo s poklicnimi pokojninami nastale enake težave, kot se po znižanju prispevne stopnje za delodajalce v letu 1996 dogaja s starostnimi pokojninami,« pojasnjuje Lorber. Nižja stopnja je sicer predvidena le za dve leti, vendar sindikati ne verjamejo, da bi se še kdaj zvišala na prejšnjo raven.
Ministrstvo: Sredstev je dovolj
»Gnev in ogorčenje« med člani sindikatov je po Lorberjevih besedah sprožilo tudi hkratno zvišanje upravljalske provizije Kada, prav tako pa tudi sam postopek sprejemanja novega pokojninskega načrta. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je, kot pravi, pokojninski načrt poklicnega zavarovanja odobrila brez soglasja ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in odbora SODPZ.
Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da z znižanjem prispevne stopnje ni ogrožena prihodnost poklicnega upokojevanja. Izračuni SODPZ namreč kažejo, da ima velika večina zavarovancev na svojih osebnih računih več sredstev, kot jih potrebuje za uveljavitev poklicne pokojnine. Za okoli pet odstotkov upravičencev, ki imajo po podatkih Kada premalo sredstev, pa bo primanjkljaj z letos uvedeno solidarnostno rezervo zagotavljal sklad. Pokojninski načrt določa, da lahko solidarnostna rezerva v prihodnjih dveh letih znaša največ 1,5 odstotka čiste vrednosti sredstev SODPZ, ki trenutno znaša okoli 650 milijonov evrov, po navedbah Kada pa se bodo prvič oblikovale ob konverziji sredstev sklada konec januarja.
Ker naj bi bila torej sredstva zagotovljena, ob tem pa se večina zavarovancev za poklicno upokojitev sploh ne odloča in sredstva raje dvignejo oziroma jih prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, po oceni ministrstva ni smiselno, da bi delodajalce obremenjevali s previsoko prispevno stopnjo. Kot obljubljajo, pa bodo po izteku dvoletnega prehodnega obdobja primernost prispevne stopnje ponovno preučili in jo glede na ugotovitve korigirali. Trditve ministrstva potrjuje statistika Kada, ki kaže, da se je lani poklicno upokojilo zgolj 180 zavarovancev, januarja letos pa bo poklicno pokojnino prejelo skupno 236 oseb. Po drugi strani se je lani za enkratno izplačilo oziroma prenos sredstev iz sklada odločilo kar 3531 zavarovancev, od tega 3011 vojakov.
Kad predlagal odložitev znižanja prispevne stopnje
Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je povedala, da so delodajalci predlagali znižanje prispevne stopnje celo na šest odstotkov, vendar so tudi s »kompromisom« zadovoljni. V Kadu pa pravijo, da so predstavnikom delodajalcev in zavarovancev predlagali, da se znižanje prispevne stopnje odloži, dokler ne bodo vidni učinki na novo oblikovanih solidarnostnih rezerv, tako glede njihovega polnjenja v obdobju nizkih donosnosti kot tudi njihovega črpanja. V prihodnjih desetih letih naj bi namreč po besedah Lorberja, ki se sklicuje na izračune Kada, zmanjkalo sredstev za kar 600 upravičencev, v skupni višini 3,5 milijona evrov.
