Zakonodajni pingpong, brisanje in dodajanje členov po meri vplivnih javnih uslužbencev je končan. Sindikati so se na pogajanjih uspeli pogoditi za amandmaje, ki so ministrstvu za javno upravo tik pred zdajci preprečili, da bi mariborskemu rektorju Igorju Tičarju, rednemu profesorju Davorinu Kračunu in še kateremu drugemu (pre)staremu javnemu uslužbencu omogočili vlečenje zaposlitve v nedogled.

Na sredinih pogajanjih s sindikati se je namreč vlada zavezala vnesti dva amandmaja v besedilo zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017. Spremenjeno besedilo zakona je državni zbor na včerajšnji izredni seji sprejel z 48 glasovi za in glasom proti.

Spremembe zakona bodo bistveno vplivale na nadaljnjo vodenje Univerze v Mariboru. Rektor Tičar in redni profesor ekonomsko-poslovne fakultete Kračun si bosta namreč smela podaljšati delovno razmerje le še do konca prihodnjega leta. Potem se bosta morala upokojiti.

V letu 2017 se bo zato nadaljevala kriza vodenja druge največje državne univerze. Zakonodajna določila bodo vplivala tudi na EPF, kjer rektor prav zaradi zapleta okoli nadaljnje zaposlitve in upokojitve na položaj dekana ni imenoval junija izvoljenega Kračuna. Fakulteto od oktobra vodi vršilka dolžnosti dekanka Lidija Hauptman.

Služba samo še do naslednjega silvestrovanja

Kot smo poročali, je ministrstvo za javno upravo poprej v predlog zakona vneslo prehodno določbo, napisano po meri Igorja Tičarja in Davorina Kračuna. Tičar je upokojitvene pogoje izpolnil letos, potem sta senat in upravni odbor soglašala z enoletnim podaljšanjem delovnega razmerja. Omenjena prehodna določba, ki bi jo lahko poimenovali lex Tičar-Kračun bi v predlagani obliki omogočala, da bi si rektor delovno razmerje lahko podaljšal vsaj do avgusta 2018. Zdaj pa se bo sklenilo najkasneje 31. decembra 2017. Istega dne bi se morebitno podaljšano delovno razmerje izteklo tudi Kračunu.

V visokošolskem sindikatu VSS so »relativno zadovoljni« s sklenjenim dogovorom. »Glede obveznega upokojevanja si upam trditi, da je mariborski primer odločilno vplival na ohranitev tega ukrepa in na to, da si lahko zdaj tudi 'navadni smrtniki' delovno razmerje podaljšajo za eno leto neodvisno od volje vodilnih oseb,« je za Dnevnik povedal predsednik sindikata Marko Marinčič. Z amandmajem so namreč uspeli izbrisati zakonsko določbo, po kateri se je moral s podaljšanjem delovnega razmerja izrecno strinjati javnemu uslužbencu nadrejena oseba. To pa je vodilo k neenaki obravnavi, saj je bila odločitev o tem, ali lahko kdo ostane v službi ali mora v pokoj, odvisna tudi od (ne)naklonjenosti predstojnika.