Tesen volilni rezultat s podaljšanim preštevanjem glasovnic na Floridi in sodnimi odločitvami ob izvolitvi Georgea Busha mlajšega za ameriškega predsednika leta 2000 je bil svojevrsten vrh dramaturgije tako imenovane vodilne svetovne demokracije. Dogajanja po lanskih novembrskih volitvah pa so jo zdaleč presegla in se očitno niso končala niti s četrtkovim zaslišanjem vodij obveščevalnih služb v kongresnem odboru za oborožene sile niti z včerajšnjim seznanjanjem novo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa s tem, kako naj bi mu pot v Belo hišo tlakovali računalniški hekerji pod taktirko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Proti Trumpu se je namreč odprla še ena fronta, in sicer z ugotavljanjem, da je vprašljiva legalnost kar petdesetih republikanskih elektorjev, ki so ga uradno izvolili na položaj. Ti naj ne bi izpolnjevali zahteve, da mora biti elektor stalni prebivalec volilnega okrožja, ki ga na elektorskem kolegiju zastopa.
Glede na rigidnost ameriškega političnega sistema niti slednje ne bo imelo neposrednih posledic, je pa Trumpova legitimnost še pred predsedniško zaprisego zamajana bolj kot pri katerem koli od njegovih 44 predhodnikov. Pričakovati je, da bomo v naslednjih štirinajstih dneh doživeli še nekaj presenečenj, ne glede na zagotovljeno mirno oblastno tranzicijo.
Dvomi samo Trump
Širša javnost naj bi bila z ugotovitvami ameriških obveščevalni služb o ruskem hekerskem manipuliranju s predsedniškimi volitvami seznanjena prihodnji teden. Je pa že obveljala njihova trditev, da imajo o tem neizpodbitne dokaze in celo imena ruskih obveščevalnih agentov, ki so ukradeno elektronsko pošto vodje volilnega štaba Clintonove Johna Podeste po zaviti poti posredovali Wikileaksu. Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je hkrati predsedujoči senatu, je za televizijsko mrežo PBS dejal, da poročilo obveščevalnih služb jasno potrjuje, da je Rusija skušala »diskreditirati ameriški volilni proces« v sistematični kampanji spodkopavanja Hillary Clinton. Kritiziral je tudi Trumpa, ki ugibanja o ruskem zaledju njegove izvolitve zavrača kot poskuse opravičevanja poraza demokratske kandidatke. »Če zatrjuješ, da veš več, kot vedo obveščevalci, je tako, kot bi dejal, da o fiziki veš več kot tvoj profesor,« je Biden navrgel Trumpu. John McCain, bivši predsedniški kandidat in republikanski senator, ki je vodil zaslišanje o računalniških vpadih med volitvami, pa je ocenil, da za ZDA ni bolj pomembnega nacionalnega interesa od zagotavljanja svobodnih in poštenih volitev brez tujega vmešavanja.
Za ameriške obveščevalce velja, da so v službi aktualne administracije, kar se je še posebej izkazalo ob pripravljanju Busheve invazije na Irak. Tokrat pa so se znašli na razpotju, na katerem odhajajoča Obamova administracija išče odgovore o vzrokih nenadejanega poraza želene naslednice v Beli hiši, njen bodoči stanovalec pa jim pošilja nasprotujoča si sporočila. To ugotavljajo tudi ameriški mediji, ki pišejo o vse večjem razkoraku med obveščevalci in Trumpom. »Učinkovito izničuje institucije, katerih naloga je pripravljati poročila o tveganjih, grožnjah in dogajanjih, ki jih predsednik potrebuje, da obvaruje nacijo,« je omenjeni odnos v uredniškem komentarju opisal New York Times. Trumpovi dvomi o obtožbah na račun ruskih kibernetičnih napadov ostajajo v ZDA brez razumevanja. Moskovska in Assangeeva zanikanja pa te obtožbe v splošni zavesti, kot kaže, samo potrjujejo.
