To je slabo. Zelo slabo. Pravo že tako in tako ni matematika, da pa neki podzakonski akt povzroča zmedo ne le med laiki, pač pa med pravno najbolj podkovanimi (sodniki), je nedopustno. Na vrhovnem sodišču te dni besno pripravljajo čisto logistične sisteme in postopke, da bi vsaj približno lahko izpolnili določbe zgolj 17. člena. Kaj pa preostalih 295?
Prvi odstavek 17. člena sodnega reda določa, da je snemanje in fotografiranje dovoljeno pred začetkom vsake obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve. In nič drugega. Torej, če beremo dobesedno – fotografira in snema (slikovno in zvočno) lahko vsak v vseh postopkih in vse v dvorani. Brez soglasja, brez prošenj. A se zatakne z zakonom o kazenskem postopku, sodnemu redu nadrejenim aktom. Tam v 301. členu piše, da v sodni dvorani niso dovoljena snemanja. Izjemoma jih lahko dovoli predsednik vrhovnega sodišča. Ta izjema je bila v praksi za medijske hiše do zdaj pravilo. Kaj pa zdaj? Se bodo sodišča držala zakona ali podzakonskega akta? Pojma nimamo ne mi ne predsedniki sodišč. In to je slabo.
Drugi odstavek 17. člena sodnega reda pravi, da je »izjemoma« dovoljeno snemanje vseh obravnav in da izjemo določa predsednik sodišča. Izjemoma? Če bo to taka izjema, kot je bila doslej s snemanjem ob začetkih obravnav, bo hudič. Zakaj? Ker če beremo določilo dobesedno, lahko medijska hiša (ali pa vsak, ki ima pet minut časa in kamero) ob dovoljenju predsednika sodišča v dvorano prinese kamero in po spletu v živo prenaša sojenje. Bavčarju, recimo. Ali pa Noviču. Ali pa bodo številni Novičevi privrženci, ki jih je, mimogrede, sodnica že večkrat opozorila na red v dvorani, to počeli kar sami. Če jim bo dovolil predsednik sodišča. Ali pa bodo – brez dovoljenja – ob začetku obravnave prišli s fotoaparati in telefoni pred sodnico in jo množično fotografirali. Ker jo lahko. Bomo imeli v dvoranah namesto sodnega reda sodni resničnostni šov?
Zakon pravi, da ne. Zakon pravi, da mora sodnik skrbeti za sodni red v dvorani in za dostojanstvo sodišča. Zakon pravi, da sodnik lahko, če ne more vzpostaviti reda v dvorani, iz nje nažene vse navzoče. Bo treba spremeniti zakon ali podzakonski akt? Nekateri že namigujejo, da bo spremembe doživel zakon.
Sodni red v 17. členu še določa, da za potrebe obveščanja javnosti lahko sodišče samo snema del ali celoten potek glavne obravnave. Tudi ta odločitev je na plečih predsednikov sodišč. In zdaj si predstavljajte, da dobimo nekega predsednika nekega sodišča, ki mu bo nadvse všečno, da bo na spletu objavil videoposnetke vseh obravnav v sodnih dvoranah njegovega sodišča. Ali pa bo »izjemoma« dovolil, da to počnejo drugi. Kje piše, da se to ne more zgoditi? In ja, potem bomo imeli resničnostni šov namesto sodnega postopka. Si predstavljate javno izpostavljenega politika, ki mu sodijo denimo zaradi podkupovanja ali zlorabe položaja in želi sodni postopek izkoristiti za nabiranje političnih točk? Zdaj bi mu bilo veliko lažje.
