Prvega januarja je začel veljati nov sodni red, ki je vsaj v eni točki precej nejasen – glede snemanja in fotografiranja glavnih obravnav. Da dopušča različne razlage, se je že pokazalo. Na murskosoboškem okrožnem sodišču je na primer včeraj sodnica na predobravnavnem naroku zaradi kaznivih dejanj predrzne vožnje in zapustitve poškodovanega brez pomoči tako novinarju Dnevnika kot Večera dopustila fotografiranje, čeprav je prvi imel dovoljenje vrhovnega sodišča, drugi pa ne. Razložila je, da po novem dovoljenje ni več potrebno.
Dan prej na kranjskem sodišču medijem na sojenju domnevno vpletenim v preprodajo konoplje fotografiranje brez dovoljenja ni bilo dovoljeno. Vrhovno sodišče se strinja s kranjsko razlago – dovoljenje vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih nujno. Zagotovo pa ni dvoma o enem: po novem se širi javnost spremljanja sodnih obravnav. Fotografiranje in snemanje ni več omejeno zgolj na kazenske postopke, možno je tudi snemanje celotne obravnave, za fotografiranje sodnika ali članov senata pa ni več potrebno njihovo soglasje.
Po starem smo morali mediji zaprositi vrhovno sodišče za fotografiranje v kazenskih postopkih, v pravdnih pa to sploh ni bilo možno. Zdaj je, ob predhodni najavi, a brez posebnega dovoljenja, dovoljeno fotografiranje tudi v teh, in sicer tik pred začetkom obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve (slednje so sicer zelo redke, običajno sodbe izidejo pisno).
Vse novosti glede snemanja obravnav na sodiščih seveda veljajo le, če javnost ni izključena (ko so na primer vpleteni mladoletniki, pri spolnih deliktih, razvezah). Z dovoljenjem predsednika sodišča je mogoče tudi (tako avdio- kot video-) snemanje celotne obravnave. Pravosodno ministrstvo v svoji razlagi ne omenja, da bi v kazenskih postopkih še vedno potrebovali dovoljenje vrhovnega sodišča. Na naše poizvedovanje, kako je s predobravnavnim narokom, pa smo dobili odgovor, da novi sodni red snemanja na tem naroku ne ureja. Urejal ga ni niti prejšnji, v praksi pa je bilo fotografiranje začetka mogoče – spet z dovoljenjem vrhovnega sodišča.
V novi red v nekaj dneh
Minister Goran Klemenčič je novosti izdal konec decembra. »Vse skupaj je bilo uvedeno zelo na hitro. Veliko lažje bi bilo, če bi bi imeli prehodno obdobje in bi lahko dorekli odprta vprašanja,« poudarja Janja Roblek, predsednica Slovenskega sodniškega društva in predsednica kranjskega okrožnega sodišča. Tudi po njeni razlagi je za fotografiranje kazenskih postopkov po novem še vedno potrebno dovoljenje vrhovnega sodišča, češ da tako določa zakon o kazenskem postopku, ki je nad sodnim redom kot podzakonskim aktom.
»Opažam potrebo po večji odprtosti sojenj. Je pa res, da se večini mojih kolegov to še vedno zdi nepotrebno. Sploh pa to velja za stranke, še posebej za javne osebnosti, ki so za medije zelo zanimive.« Po njenih besedah imajo sodniki do tega, da se jih bo poslej lahko fotografiralo, različen odnos. Na splošno glede novosti pa: »V začetku bo nekaj nejasnosti in nezadovoljstva, potem pa bo vse steklo po ustaljeni poti.«
Kdaj narediti izjemo?
»Dostop medijev do sodišča se odpira, kar je pozitivno,« pa pravi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Glede fotografiranja dodaja: »Verjamem, da imajo nekateri zadržke. Jaz pa menim, da smo funkcionarji, zato nas pač poslikajte, če želite.« Kot predsednik sodišča pa pričakuje tudi težave. »Po novem je v odmevnih zadevah oziroma zadevah širšega javnega pomena dovoljeno seznanjanje javnosti s sodnimi odločitvami, čeprav so še v postopku vročanja. Medije torej lahko seznanimo z odločitvijo, čeprav vse stranke z njo sploh še niso seznanjene. Postavlja se mi vprašanje, kdaj gre za zadevo širšega pomena. Ali pa: predsednik sodišča se bo moral odločiti, ali bo izjemoma dovolil snemanje celotne obravnave. Kdaj narediti takšno izjemo? Tu se bodo lomila kopja in odgovore bo dala šele sodna praksa,« razmišlja Pogačnik.
