Po pojavu kormorana v začetku 90. let prejšnjega stoletja se slovenskim ribam ne piše najbolje. Populacije domorodnega lipana so se v določenih rekah, med njimi v Savi Bohinjki, zmanjšale tudi za 90 odstotkov. Kormoranov nevajene populacije podusti, platnice, mrene, klena in drugih krapovskih vrst pa so se celo v naših največjih rekah Savi, Dravi in Savinji skrčile tudi za 80 odstotkov, opozarjajo slovenski ribiči.
Odločbe, ko kormorani že odletijo
Ribiška zveza Slovenije po besedah predsednika Miroslava Žaberla vsako leto pristojno Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso) zaprosi za dovoljenje za plašenje in odstrel določenega števila kormoranov na najbolj kritičnih območjih. Toda zadnji dve leti se na pozitivne odločbe Arsa vedno znova pritoži Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), uradniki na ministrstvu za okolje in prostor ter na Arsu pa odločajo tako dolgo, da glavnina kormoranov, ki v Sloveniji predvsem prezimujejo, še pred koncem postopka odleti. »V sezoni 2015/2016 se plašenje kormoranov ni izvajalo nikjer. Če tudi v letošnji sezoni ne bo mogoče plašenje in odvzem osebkov velikega kormorana, bo pri domorodnih in ogroženih vrstah rib nastala trajna ekološka škoda,« opozarja Žaberl.
Ribiška zveza se je zato s protestnim pismom obrnila na premierja Mira Cerarja in zahteva takojšen odziv vlade z izdajo bodisi podzakonskega akta bodisi večletne odločbe o plašenju in odstrelu določenega števila velikih kormoranov, ki jih je EU sicer že leta 1979 zaščitila kot ogroženo vrsto.
»Ne pravimo, da je treba vse kormorane postreliti, je pa treba pred njimi zavarovati tista območja, na katerih je riba najbolj ogrožena in na katerih se drsti. Država je dolžna zavarovati domorodne in ogrožene vrste rib pred škodljivimi posledicami plenjenja nedomorodnih velikih kormoranov,« so poudarili ribiči in opozorili, da je tudi po direktivi EU dovoljeno zmanjšanje števila živali tiste zavarovane vrste, ki povzroča škodo na populacijah drugih vrst. Poleg tega so zaščitni ukrepi na kormorana učinkovali več kot odlično: v Evropi so se te ptice po pojasnilih ribičev namnožile že na najmanj 1,7 milijona, v Sloveniji pa jih pozimi po podatkih kmetijskega ministrstva naštejejo tudi več kot deset tisoč.
Predlog rešitev v roku meseca dni
Medtem ko je okoljsko ministrstvo naša vprašanja odstopilo uradu vlade za komuniciranje, na kmetijskem ministrstvu dolgotrajnih postopkov in nepopravljivih zamud pri odločanju okoljskih uradnikov niso želeli komentirati, saj da se ne morejo vmešavati in ocenjevati upravnih postopkov drugega državnega organa.
Se pa kmetijci strinjajo z ribiškimi in naravovarstvenimi organizacijami, da je treba kormorane sicer ohranjati, a hkrati zmanjšati oziroma povsem preprečiti njihov vpliv na pomembnih drstiščih domorodnih rib in na manjših vodotokih, ki jih naseljujejo lipani in postrvi. Kot možno rešitev so omenili večletne vladne odločbe o izvajanju ukrepov za zaščito teh območij pred kormorani, ki bi temeljile na dolgoročnem programu upravljanja populacije velikega kormorana.
Iz kabineta predsednika vlade so medtem sporočili, da na okoljskem ministrstvu pripravljajo osnutek dolgoročnega programa reševanja problematike kormoranov in rib, s katerim nameravajo javnost seznaniti v roku enega meseca.
