2. Ves svet je bil 30. junija in 3. julija 2013 priča največjemu množičnemu shodu Egipčanov, ki se je razširil po vsem Egiptu in v katerem so sodelovale vse različne verske skupnosti, generacije, vsi družbeni sloji in kulturna okolja, ki so hoteli izraziti svojo kategorično zahtevo po spremembah. Na milijone Egipčanov je mirno zasedlo ulice v prizadevanju, da bi svojo državo rešili pred političnim vodstvom muslimanskih bratov, ki so si povečevali oblast in poskušali preoblikovati starodavno identiteto Egipta, niso pa uresničili nobene od obljub, ki so jih dali egiptovskemu ljudstvu.

3. Morsi je zavrnil prizadevanja za nacionalno spravo, da bi izdelali načrt za prihodnost in tako v ljudeh utrdili zaupanje, jih pomirili in jim zagotovili stabilnost. To je na koncu množice pripeljalo do tega, da so pozvale egiptovske oborožene sile, naj opravijo svojo nacionalno, ne politično nalogo. Še posebno jih je k temu spodbudil zadnji Morsijev govor, v katerem se ni odzval na zahteve množic in se jim ni hotel ukloniti, namesto tega pa je grozil z državljansko vojno.

4. Izraz puč pa je povsem v nasprotju z resnično situacijo. Odločitev oboroženih sil je temeljila na zahtevah, ki so prišle iz vsakega mestnega in vaškega kotička v Egiptu, ter iz demonstracij, kakršnih še ni bilo in na katerih je sodelovalo izredno veliko ljudi, ki so zahtevali resnično demokratičen sistem brez izključevanja kogar koli in udejanjanje ciljev revolucije 25. januarja. Ti so: dostojanstvo, svoboda in pravičnost. Tako je 30. junij 2013 postal nadaljevanje revolucije 25. januarja 2011.

5. Začasna vlada, ki je nastopila 3. julija 2013 pod vodstvom predsednika ustavnega sodišča, je izdelala načrt za okrevanje in stabilizacijo Egipta, kar je bilo uresničeno v naslednjih dveh letih, med drugim s sprejetjem nove ustave na nacionalnem referendumu, kar je vodilo k svobodnim in korektnim predsedniškim volitvam, na katerih je zmagal sedanji predsednik Abdel Fatah Al Sisi in ki so jih nadzorovale številne mednarodne in regionalne organizacije, poleg tega se je vzpostavil parlament, ki trenutno dela s polno paro.

6. Leta 2013 je vlada razglasila Muslimansko bratovščino za teroristično organizacijo, pri čemer se je oprla na pravne razloge. To je storila po tem, ko je dobila veliko neizpodbitnih dokazov, da je MB odgovorna za teroristične napade v egiptovskih mestih. Egiptovske sodne oblasti in preiskovalni organi so potrdili, da je MB teroristična organizacija s svojim delovanjem bodisi neposredno bodisi prek svojih različnih oboroženih kril, kot je Ansar Bait Almaqdes, in sodišče je izdalo razsodbo o »prepovedi dejavnosti organizacije Muslimanske bratovščine v Arabski republiki Egipt, njene veje Skupine Muslimanske bratovščine, Družbe muslimanskih bratov in vsake druge filiale ali subsidiarne institucije«. Prijateljske arabske države, ki so brez zadržkov izrazile svojo solidarnost z Egiptom, so prav tako prepovedale delovanje MB na svojem ozemlju in jo razglasile za teroristično organizacijo, potem ko so o njej končale preiskave.

7. V tem odločilnem trenutku, ko terorizem s svojo nasilnostjo, grožnjami in verskim fanatizmom ogroža bistvo nacionalne varnosti po vsem svetu in pretresa same temelje držav, Egipt ostaja neomajen v svoji zavezanosti, da bo zelo odločno odgovoril na vsako grožnjo njegovi nacionalni varnosti in varnosti državljanov. Obenem želi izpričati svoje trdno prepričanje in polno zavezanost, da je treba delovati na političnem in socialnem področju za ohranjanje demokratičnega sistema, kar pomeni zagotovitev pravic in svoboščin vsem Egipčanom. Nedvomno gre Egipt skozi zgodovinsko obdobje, ki je povezalo vse državljane v političnem, gospodarskem in socialnem prizadevanju, da bi se državo obnovilo in zgradilo na temelju svobode, demokracije in socialne pravičnosti.

Jusef Mekavi

veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji