Elektronsko naročanje, s katerim si bo lahko pacient takoj izbral termin pregleda ali posega, naj bi polno zaživelo z novim letom. Ali se bo to res zgodilo že januarja, ni jasno, saj ga ponekod spremljajo precejšnje porodne težave. Na nekaterih oddelkih naj bi se po naših informacijah zatikalo pri organizaciji dela, kakršno zahtevajo natančno določeni termini za paciente. Zanje so vnaprej jasni datumi, ko bodo na vrsti, velika pridobitev, bolnišnice pa bodo morale zato bistveno natančneje načrtovati svoje urnike.
Skrbi jih, da ne bo informacij o čakalnih dobah
Po decembrskih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poslanih od 3500 do 4000 elektronskih napotnic na dan. Velik del bolnišnic in drugih izvajalcev v zdravstvu je bil v minulih tednih že vključen v eNaročanje, je pojasnila Janja Zidarn z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Še vedno pa je bilo nekaj težav z verodostojnostjo podatkov o čakalnih dobah oziroma prostih terminih. »Ponekod eNaročanje že popolnoma deluje, ponekod pa bodo morali podatke še urediti. Se pa stanje izboljšuje,« je pojasnila. Trenutno skušajo težave in dileme sproti razreševati na terenu, je pristavila Zidarnova, prav tako pa ukrepajo, če opazijo nedoslednosti v osrednji bazi podatkov.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so bolj zaskrbljeni. Bojijo se, da bo tempo uvajanja eNaročanja počasnejši od napovedi. Direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek pa meni, da je kljub začetnim težavam prav, da začne eNaročanje z novim letom le delovati. Zavodi so na to v veliki meri že pripravljeni, ocenjuje, težave pa bo treba odpravljati sproti.
»Dosedanje zbiranje podatkov o čakalnih dobah se z novim letom ukinja, novi sistem pa še ne deluje v celoti. Elektronskega naročanja se lotevajo v vseh bolnišnicah, a do polnega delovanja je še precejšen korak. Če podatkov o čakalnih dobah nekaj časa ne bo, bo s tem križ. Tako za bolnike, ki iščejo informacije o čakalnih dobah, kot tudi za ZZZS, saj so podatki o čakalnih dobah v Sloveniji podlaga za odločitve o zdravljenju bolnikov v tujini. Točne podatke potrebujemo tudi zato, da bomo lahko denar usmerjali na prava mesta« je dejal v. d. generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. Tako načrtujejo, da bi denar za dodatna zdravljenja pri skrajševanju čakalnih dob v prihodnje dobili le v tistih delih zdravstva, kjer se dosledno vključujejo v sistem eNaročanje.
Ko bo novi sistem v celoti deloval, bo sicer imel številne prednosti v primerjavi z naročanjem po starem, ugotavlja Sušelj. »Od tega si obetamo urejene čakalne vrste, brez ponavljanja vpisov in preskakovanj. Bolniku tudi ne bodo mogli več reči, da še ne vedo, kdaj bo na vrsti.«
Najtrši oreh je organizacija
Morda bo moralo biti prehodno obdobje, ko se bo zdravstvo prilagajalo novemu načinu dela, res nekoliko daljše, se strinja strokovnjakinja za informatiko na ZZZS Mirjana Kregar. Najtrši oreh bodo organizacijske ovire: »Ambulante bodo morale svoj delovni čas v sistemu eNaročanje dosledno načrtovati vnaprej.« Kako do pospeška? Po oceni Kregarjeve bi lahko pomagalo vnovično jasno sporočilo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in ministrstva za zdravje, kako pomembna je ta sprememba. Dobro bi bilo, da ga slišijo vodstva bolnišnic.
