Slovenski klubski hokej še naprej tava v slepi ulici. V letu 2016 je znova zamudil priložnost za dvig kakovosti na vseh področjih, zato ne bi smelo nikogar več presenetiti, da si je nekdaj primerljiva konkurenca že nabrala neulovljivo prednost.

Olimpija v zadnjem obdobju ne zdrži več napornega ritma v EBEL, zato ne čudi, da pred maloštevilnimi gledalci v tivolski dvorani doživlja boleče serijske poraze. V tej sezoni je na 36 tekmah le dvakrat zmagala po rednem delu, štirje igralci so že prejšnji mesec zapustili garderobo, plače zamujajo, znova se zatika pri opremi in zdravniški oskrbi. Ker se klub vrti v začaranem krogu, se poraja vprašanje, kakšen smisel ima sploh še vztrajanje v EBEL. Očitno bo prihajajoče leto ključno za usodo ljubljanskega hokeja, saj je predsednik kluba Marko Popovič v intervjuju za Dnevnik, ki ga bomo objavili prihodnji torek, potrdil, da bo upravni odbor spomladi sprejel odločitev, ali bo tivolski kolektiv sploh še član odprtega prvenstva Avstrije.

V primeru izstopa Olimpije iz EBEL bi domači klubski hokej kljub vsem opozorilom v javnosti padel na najnižjo točko v zadnjih dvajsetih letih. Kasnejša vključitev Ljubljančanov v drugorazredno alpsko ligo ne bi ponudila rešitve, saj je sodelovanje v tekmovanju z neatraktivnimi tekmeci iz zakotnih krajev po Avstriji in Italiji predvsem občutno predrago. Jesenice se po odhodu iz EBEL leta 2012 ne morejo vrniti na raven iz šampionskih časov, saj so v razvojni ligi napačno zastavili projekt in pozabili na vključevanje najstnikov iz svoje hokejske šole. Podmežakla sameva tako kot Tivoli, drugi klubi v državi pa so medtem ostali brez ambicij in neslavno odšli v (medijsko) pozabo.

In kakšne so sploh možnosti za vnovičen zagon hokejskega aparata? Morda ne bi bilo slabo razmisliti o radikalnih spremembah. Ena od idej je ustanovitev tekmovanja, v katerem bi izključno pod vodstvom hokejske zveze sodelovali vsi domači klubi. Kolektivi bi lahko iz izhodišča krenili na novo pot in dobili priložnost za ustvarjanje asov, ki v zadnjih letih blestijo zgolj še v reprezentanci. Morda bi slovenski hokej s takojšnjimi ukrepi še lahko preprečil popolno temo, saj je do menjave generacije v članski vrsti le še kakšnih pet ali šest let.