»Po letu dni trdega dela smo od avstrijske dežele Štajerske prejeli ključni in s tem tudi zadnji dokument, ki smo ga še potrebovali za črpanje vode na avstrijski strani. Gre za vodno dovoljenje, s katerim nam naši severni sosedje za 50 let dovoljujejo uporabo vode iz njihovega zajetja pri količini črpanja pet litrov na sekundo. To je darilo, ki me je konec leta nadvse razveselilo,« je ponosen Mirko Vošner, župan občine Muta.
Kot pravi, so sedaj na potezi le še naši ministrstvi za okolje in prostor ter za gospodarstvo ter Služba vlade za razvoj in kohezijo, ki morajo potrditi spremembe projekta vodooskrbe v občini Muta ter Zgornji Dravski dolini. »S svojo ekipo na občini sem naredil to, česar niti največji optimisti niso pričakovali. Gre za precedens, s katerim smo presegli meje, tudi tiste v glavah, ki jih že zdavnaj ne bi smelo več biti, saj smo navsezadnje vsi v EU, tako Slovenija kot Avstrija pa že zdaj uspešno sodelujeta pri številnih projektih,« pravi Vošner, ki upa, da bodo podobno razmišljali tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kamor je občina Muta že poslala vlogo za spremembo projekta vodooskrbe, v katerem sicer sodeluje pet občin. S spremembo projekta pa se morajo strinjati vse občine, ker gre za evropski projekt in s tem črpanje denarja iz evropskih kohezijskih skladov.
Degradirano območje zaradi jezu
Spomnimo, da je projekt vodooskrbe nekatere razburjal že od vsega začetka, saj so bili na Muti in še kje prepričani, da je predrag, preobsežen in ponekod, sploh na Muti, celo nepotreben, z argumentom, da imajo dovolj lastnih vodnih virov. O tem je prepričan tudi Bogdan Ribič, predsednik civilne iniciative na Muti, ki je od župana vseskozi zahteval, da prekine pogovore s sosednjo Avstrijo o črpanju njihove vode. Obenem v civilni iniciativi svarijo pred enormno podražitvijo vode. Ta naj bi se na Muti lahko podražila celo za 300 odstotkov.
Slabe izkušnje imajo na Muti že s projektom gradnje kanalizacije, za kar občani prav zdaj prejemajo odločbe za plačilo na novo izračunanega komunalnega prispevka, ki je na Muti višji kot v sosednji občini Vuzenica, kjer v povprečju znaša 450 evrov. »Pri nas bi moral biti znesek nižji za znesek odškodnine, ki jo je občina prejela za reko Bistrico ob izgradnji jezu Golica. Naše območje je zato degradirano, kar pomeni, da so tudi naše nepremičnine na območju Spodnje in Zgornje Mute manj vredne,« opozarja Ribič.
Tudi kmetom je treba plačati odškodnino
Župan Mirko Vošner na očitke Civilne iniciative Muta odgovarja, da so se nekateri žal »zbudili« prepozno. »Jaz sem projekt tako kanalizacije kot tudi vodooskrbe podedoval. Načrti in projekti so bili narejeni že leta prej, a je bivši župan Mute vse skupaj očitno podcenjeval. Zdaj pa se trudim, da popravim, kar se sploh še da popraviti,« pravi Vošner. Dodaja, da so ravno zato na Muti šli v novelacijo projekta.
»Ne bomo dovolili, da bi se oskrbovali samo z vodo iz črpališča v bližini Drave, če pa imamo vodo v hribih, pa čeprav ta teče v enem delu v sosednji Avstriji. Brez dvoma pa je voda, ki priteče iz hribov, boljše kvalitete od tiste, ki bi jo črpali iz podtalnice Drave,« je prepričan Vošner. Res pa bodo Avstriji morali plačati nadomestilo, in sicer 10.000 evrov na leto, a še to le v primeru, da bodo vodo res črpali.
»Nekateri pozabljajo, da moramo tudi pri nas kmetom plačevati odškodnine in nadomestila za zmanjšanje uporabe kmetijskih površin, ki znašajo po več tisoč evrov,« opozarja Vošner. Dodaja tudi, da je sicer ministrica za okolje in prostor Irena Majcen županom vseh sodelujočih občin v projektu zagotovila, da se projekt znotraj začrtanih okvirov še lahko spreminja. »Se pa ne spreminja samo na Muti, temveč tudi v drugih občinah, saj so se določene trase šele na terenu izkazale za neustrezne in neracionalne, v praksi tako rekoč neizvedljive,« še pojasnjuje Vošner.
Glede komunalnega prispevka pa pravi, da je treba na Muti za 150 kvadratnih metrov neto tlorisne stanovanjske površine hiše in 600 kvadratnih metrov parcele v poprečju plačati 592 evrov. »Morda so v Vuzenici zneski res nekaj nižji, a je bila v naši občini investicija še enkrat obsežnejša in zato tudi še enkrat dražja. Napeljati smo namreč morali kar 16 kilometrov novih kanalizacijskih vodov, v Vuzenici pa le četrtino tega,« odgovarja Vošner.
