»Tromboza me je doletela pri 22 letih po poškodbi kolena in ravno v času, ko sem posegla tudi po kontracepcijskih tabletah. Ker sem morala zaradi poškodbe mirovati, so mi začela po nekaj dneh otekati in me boleti meča. Zdravnik je presodil, da gre za vneto mišico, in svetoval masaže in razgibavanje,« pripoveduje mlada bolnica, ki se ne želi razkriti. Kot nadaljuje, je njenemu osebnemu zdravniku, ki se je že čez nekaj dni vrnil z dopusta, na srečo takoj postalo jasno, da gre za nekaj resnejšega, in jo je urgentno poslal na ljubljansko polikliniko, kjer so ji diagnosticirali vensko trombozo.
Zdravila proti strjevanju krvi je jemala dobro leto, in čeprav se je že navadila živeti z boleznijo, se zaveda tudi svojih omejitev. »Nikoli ne bom smela poseči po hormonski kontracepciji, zlasti v vročih poletnih mesecih, ko kompresijske nogavice kljub priporočilom niso naše najbolj stalne spremljevalke, bom imela težke, otekle in boleče noge, ob vsakem večjem kirurškem posegu in vso nosečnost bom prejemala terapijo z injekcijami heparina, tudi obiski savn so prepovedani,« našteva mlada bolnica.
»Bila sem zdrava in polna energije, ko sem pri 40 letih na smučanju tako nesrečno padla, da sem si natrgala kolenske vezi,« pripoveduje druga bolnica. »Z urgence sem odšla z berglami, saj je morala noga mirovati. A se mi je že čez tri dni v mečih pojavila bolečina, ki se je širila navzdol, in že naslednji dan nisem mogla več stopiti niti na peto. Spet sem morala na urgenco, kjer so ugotovili vensko trombozo, in sem tako v enem tednu doživela športno nesrečo in diagnozo, ki me je še bolj šokirala,« ne skriva bolnica. Tudi njo so zdravili z zdravili proti strjevanju krvi. Imela je zelo močne mesečne krvavitve, krvavela je tudi iz dlesni. Kompresijske nogavice je nosila poldrugo leto, a jih zdaj na srečo ne potrebuje več, čeprav jo na vensko trombozo še vedno boleče opomni vsaka sprememba vremena ali daljše sedenje, pove in doda, da je pomembno, da se po preboleni bolezni veliko gibaš in čim manj posedaš.
Pesti tudi mlajše generacije
Pri podobnih težavah, zlasti pri mladih bolnikih, diagnoza venska tromboza še vedno pogosto ni prva misel, čeprav je njeno takojšnje diagnosticiranje zelo pomembno. »Neprepoznana in nezdravljena venska trombembolija je lahko usodna. Zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni in takoj poiščemo zdravniško pomoč,« opozarja dr. Tjaša Vižintin Cuderman s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana. Pravi, da je ta smrtno nevarna bolezen, ki sodi med vodilne vzroke za prezgodnjo srčno-žilno smrt, dokaj pogosta in vsako leto prizadene tudi okoli 3000 Slovencev. Kljub temu raziskave kažejo, da je poznavanje venske tromboze in pljučne embolije s skupnim imenom venska trombembolija precej slabše od poznavanja bolezni, ki nastanejo kot posledica arterijske tromboze (srčni infarkt in možganska kap). Tudi pri nas je tako, pa čeprav gre pri vseh trombozah vedno za zamašitev žile s krvnim strdkom. »Srčni infarkt in možganska kap nastaneta kot posledica arterijske tromboze, venska tromboza in pljučna embolija pa zaradi krvnih strdkov v venskem žilnem sistemu,« pojasni dr. Vižintin- Cudermanova. V nasprotju z arterijsko trombozo, ki prizadene praviloma starejše, je venska tromboza pogosta tudi pri mlajši, še zaposleni populaciji in zato krepko poseže tudi v njihov življenjski slog.
Pogostejša v nosečnosti
Venska trombembolija pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem in drugih slabo pomičnih bolnikih, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo.
Pomembno je vedeti, da lahko vensko trombembolijo, pri kateri igra pomembno vlogo tudi dedni faktor, v veliki meri preprečimo, še preden nastane. Izobraževanje in ozaveščanje tako laične kot strokovne javnosti o venski trombemboliji pomembno prispeva tudi k prepoznavanju posameznikov, ki so bolj ogroženi, in s tem k pravočasnemu preprečevanju bolezni, so prepričani tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, kjer pripravljajo različne preventivne aktivnosti. »Ni narobe, če se pozanimate, ali je imel vensko trombozo kdo v ožjem družinskem krogu pred 40. letom. Nič ne bo škodilo, če se ob pretežno sedeči dejavnosti vsako uro razgibate in enako naredite tudi na dolgih čezoceanskih poletih z letalom,« svetuje predsednik društva prim. Matija Cevc. Vižintin-Cudermanova pojasni, da bolezen pogosto sproži več hkratnih povezanih dejavnikov. Pri mladi bolnici z začetka zgodbe je bilo to sočasno mirovanje in uživanje kontracepcijskih tablet. Ker pa se lahko venska tromboza ponovi, bolnike, ki so jo preboleli, spremljajo vse življenje.
