Kdor je bil zadnje dni v kinu, verjetno ni mogel spregledati filmskega napovednika za najnovejši film najbolj znanega kitajskega režiserja Zhanga Yimouja Kitajski zid. Še težje pa je bilo spregledati to, da v najdražjem kitajskem filmu vseh časov, ki je bil posnet za 135 milijonov dolarjev in je prvi režiserjev film v angleščini, glavnega junaka igra Američan.
Edini na plakatu, glavni v napovedniku
Matt Damon rine iz vsakega kadra in je tako rekoč edini, ki v napovedniku pride do besede, če se ob njem pojavi še kdo, pa sta to njegov ameriški kolega Willem Dafoe in čilski igralec Pedro Pascal, bolj znan kot Oberyn iz Igre prestolov. Svetla izjema med izpostavljenimi kitajskimi obrazi je igralka Jing Tian, ki celo odpre usta, eno od prvih imen hongkonškega filma Andy Lau pa je popolnoma spregledan. Opis filma na njegovi uradni spletni strani se glasi: »Matt Damon v Kitajskem zidu studiev Legendary in Universal Pictures vodi človeštvo v njegovem največjem boju za obstanek.« Enako velja za filmski poster. V ospredju obraz velikega rešitelja Kitajske Matta Damona, v ozadju pa Kitajski zid v ognju.
Res je, da v Sloveniji gledamo napovednik in plakat, namenjena zahodnemu trgu, medtem ko sta za domače, kitajsko občinstvo veliko bolj reprezentativna, saj so kitajski igralci ob hollywoodskem zvezdniku zastopani enakovredno, a je odločitev Yimouja, ki je zaslovel prav s filmi, ki so častili kitajsko tradicijo in kitajske borilne veščine, na primer Hiša letečih bodal in Prežeči tiger, skriti zmaj, pri marsikom povzročila ogorčenje. Pri tem je presenetljivo, da je bil šok večji zunaj Azije, kajti če gre sklepati po odzivih na družbenih omrežjih, Kitajcev očitno ne moti, da jih v filmu, ki govori o kitajski zgodovini in kulturi ter je bil v celoti posnet na kitajskih tleh, rešuje ameriški junak. In prav tako ne, da se kitajski filmar, ki je režiral tudi olimpijske igre v Pekingu, in studio v želji po večjem zaslužku zanašata na ameriškega zvezdnika. Vse to se dogaja v času, ko se v Hollywoodu kuha vedno večja jeza zaradi rasne neraznolikosti v filmih, v Veliki Britaniji pa sprejemajo ukrepe, po katerih se za najpomembnejšo britansko filmsko nagrado bafta ne bodo več mogli potegovati filmi, ki ne bodo vključevali pripadnikov različnih ras tako pred kamero kot za njo.
Drama z zidom tudi v resničnosti
»Nehati moramo spodbujati rasistični mit, da svet lahko reši le beli moški. Ne potrebujemo odrešenja. Radi imamo svojo barvo, svojo kulturo, svojo moč in svoje lastne zgodbe,« je bila kritična ameriška igralka tajvanskega rodu Constance Wu, ki je ne gane vedno večja želja kitajskih producentov, da bi domače filmske uspešnice približevali tudi ameriškim gledalcem. Tako kot Američani z dodajanjem kitajskih igralcev in lokacij svoje uspešno prodajajo Kitajcem, s tem pa se hkrati izognejo letni kvoti 34 tujih filmov v kitajskih kinematografih. Zadnji film iz serije Transformerjev Doba izumrtja je v ameriških kinematografih denimo pogorel, na Kitajskem pa je postal hit – tudi zato, ker je bil delno posnet na Kitajskem. Iron Man 3, ki je bil sicer uspešen po vsem svetu, pa je posebej za kitajsko publiko dodal štiri minute posnetkov s Kitajskega in zraven reklamiral še popularno kitajsko pijačo gu li duo. Ne smemo pozabiti niti na zadnji film iz serije Vojne zvezd Rogue One, v katerem eno od pomembnejših vlog igra kitajski zvezdnik in kungfu mojster Donnie Yen.
Kitajski zid pa v zadnjem času ni bil medijska tema samo zaradi filma, ampak tudi zaradi malomarne prenove približno dvokilometrskega odseka 21.196 kilometrov dolgega spomenika. Ko so v časopise, in to šele dve leti po prenovi, priromale fotografije tega, kako si kitajske oblasti predstavljajo obnovo 700 let starega dela zidu iz časa dinastije Ming, so se strokovnjaki in javnost v en glas strinjali: gre za vandalizem. Delavci so zid namreč preprosto zalili z betonom, stolpiče z reliefi, ki so odpadli, pa so vrgli stran, tako da prenovljeni del zdaj spominja na slabo asfaltirano cesto, ne pa na eno od sedmih svetovnih čudes. Državna uprava za kulturno dediščino je na pritožbe odgovorila, da bo raziskala, kaj je šlo narobe, ljudstvo pa bo zid do takrat lahko občudovalo v Kitajskem zidu, po katerem bo paradiral Američan.
