Bolj kot dejstvo, da so se na nepremičninskih spletnih straneh znašli bohinjski hoteli v lasti Zmaga Pačnika in Japca Jakopina, presenečajo njihove vrtoglave cene, po katerih jih lastnika nameravata prodati. Sedem milijonov evrov na primer znaša prodajna cena uničenega nedelujočega hotela Zlatorog v Ukancu. Po nekaj letih zapuščenosti ga je načel zob časa. Da je hotel v slabem stanju, je jasno že naključnim mimoidočim. Del, v katerem so delovali savne in plavalni bazen, se je delno porušil in pokopal tudi inštalacije, notranjost hotela pa je prav tako dodobra izpraznjena.

Prenapihnjene cene

Nepremičninski oglas za prodajo hotela Zlatorog denimo sodi med zelo nenavadne. Podrobnejšega opisa objekta, ki se prodaja, ni. Zapisano je le, da gre za zgrajenega leta 1965. Med fotografijami pod ceno pa je tudi bližnji istoimenski kamp. Ali je v astronomsko ceno vključen tudi ta, lahko potencialni kupci zaradi odsotnosti opisa le ugibajo.

Druge hotele lastniki prodajajo po nižjih cenah. Ski hotel Vogel in legendarni hotel Bellevue, v katerem je bivala in ustvarjala znana pisateljica Agatha Christie, staneta vsak po tri milijone evrov, dva milijona več znaša cena za hotel Bohinj, za apartmaje Triglav pa bi lastniki želeli prejeti 1,8 milijona evrov. »Za nakup Ski hotela Vogel smo bili pred leti zainteresirani v družbi Žičnice Vogel, saj gre za največje prenočitvene zmogljivosti, ki bi zaokrožile našo ponudbo na Voglu,« pravi predsednik uprave Žičnic Vogel Boštjan Mencinger. »A po tej ceni se zdaj za nakup ne zanimamo in ostajamo pri drugih prioritetah, kot sta ureditev oskrbe z vodo in širitev tehničnega zasneževanja smučišč. Vsota je glede na primerljive objekte denimo v Kranjski Gori precej visoka, treba pa se je zavedati, da bi hotel potreboval velik denarni vložek,« opozarja Mencinger.

Župan Kramar: Države naši hoteli ne zanimajo

Tudi bohinjski župan Franc Kramar ocenjuje, da so hoteli vredni precej manj, kot je njihova cena. »Morali bi narediti sodno oceno, da bi videli, koliko so hoteli v resnici vredni, šele potem bi lahko našli investitorja oziroma kupca,« meni. »Za tako ceno bo to težko,« je prepričan. Kot je znano, si v Bohinju že dlje časa prizadevajo končati nastalo agonijo, ki kazi njihovo turistično sliko. Na začetku letošnjega leta je Kramar na pomoč poklical tudi državo in jo pozval, naj propadajoče bohinjske hotele odkupi.

»Hotele je Zmagu Pačniku prodala država, občina pa je bila ob tem nemočna. Zato menimo, da je edina rešitev za bohinjske hotele odplačni nakup od sedanjega lastnika Zmaga Pačnika in prenos na državo. Z njo je občina pripravljena aktivno sodelovati,« je v pismu poudaril župan, ki se je ob tem skliceval na odkup terjatev od slabe banke za blejske Sava hotele, katerih delna lastnica je tako postala država.

A država propadajočih bohinjskih hotelov ne more odkupiti, saj denarja za to nima, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Kramar si je veliko obetal tudi od ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, ki je obljubil, da bo država s pomočjo občine skušala za takšne primere, kot je bohinjski, poiskati sistemske rešitve. Predlogi do Bohinja po skorajda enem letu še niso priromali, zato Kramar sklepa: »Denar za rešitve v državi očitno je, kaže blejski primer, a vse kaže, da nasprotno bohinjski hoteli za državo niso zanimivi.«