S tem, ko bi člani sveta sponzorjev, med katerimi so vsem dobro poznani predstavniki dobro stoječih podjetij, jasno in glasno prevzeli iniciativo, bi se odnos navijačev spremenil, zagotovo pa tudi upnikov, ki bi imeli komu verjeti in bi tako gotovo pristali na poplačilo manjših vsot. Ob tem bi morali v klubske pisarne čim hitreje postaviti markantne osebnosti, po možnosti nekdanje košarkarje ali klubske legende. Na mesto predsednika, na katerem se Jani Möderndorfer nikakor ni izkazal, saj ni bil kos zastavljeni nalogi sanacije dolgov in rezultatske uspešnosti kluba, pa postaviti nekoga iz svojih vrst. Möderndorfer se sicer v javnosti ob različnih temah rad kaže, o klubski problematiki pa še ni spregovoril.
Ko je Spar Slovenija pred dnevi podaljšal sodelovanje s klubom, je s tem nakazal, da sponzorjem za usodo nekdanjega evropskega košarkarskega velikana ni vseeno. Tisti, ki v takšni Olimpiji več niso videli smisla in prihodnosti, pa so iz potapljajoče se barke skočili, kot na primer Telekom Slovenija. Slednji na klubski spletni strani med sponzorji več ni naveden, klub pa tega v javnost ni posredoval.
Če bi se poslovno uspešni posamezniki z imeni in priimki jasno in glasno lotili postavljanja Olimpije na noge, bi klubu vrnili prepotrebno kredibilnost, hkrati pa bi si ob uspešno opravljeni nalogi med navijači in širši športni javnosti priborili poseben status. Čas za ukrepanje je potekel že pred časom, a barka vseeno še ni povsem potonila. Z dodatnim naporom bi se jo dalo rešiti, a če volje in želje po tem ni, je bolje, da dokončno potone.
